Franja

Schwabenalter, das, das Schwabenalter erreichen/haben dočakati 40 let, ko človeka sreča pamet

scindō -ere, scidī, scissum (indoev. kor. *sk(h)eid-, *sq(h)eid-, *sq(h)eit-, *sk(h)id-, *sk(h)it- (raz)kalati, (raz)cepiti, ločiti; prim. skr. chinátti odrezuje, cepi in chidráḥ luknja, gr. σχίζω kalam, cepim, σχίδη in σχίζα poleno, lat. scandula in scindula [od koder izpos. stvnem. scintula skodla, nem. Schindel in sl. skodla], sl. cediti, čist, lit. skiedžiu ločim, skiedrá = let. skaida treska, stvnem. scīt = nem. Scheit, got. skaidan = stvnem. sceidan = nem. scheiden)

1. (raz)parati, trgati, raztŕgati (raztrgováti, raztrgávati), pretŕgati (pretrgávati), (s)trgati, cepiti, razcepiti (razcepljati), (raz)kalati, (raz)klati, (s)cefrati, siloma (s silo) ločiti (ločevati), deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), razdvojiti (razdvajati), razdreti (razdirati), (iz)puliti, (iz)trgati, izdreti (izdirati), (iz)ruvati: ACC. AP. CI., ACC. AP. GELL., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., PL., TIB. idr., epistulam CI. EP., vestem LUCR., scissa vestis L., V., PR., scindere vestes de corpore PR. strgati, scindat haerentem coronam crinibus immeritamque vestem H., scissae capillos (gr. acc.) cum veste O., scissā tunicāque comāque O., scissa palla V., scissa comam (gr. acc.) V. z razmršenimi (ipd.) lasmi, scindere crines V., O. (raz)mršiti, scissa genas (gr. acc.) LUCAN. z razpraskanimi lici, scindent ... corda canes, viscera scissa O., scindere latus flagello O. ali corpus ictibus SIL. (raz)mrcvariti, quercum cuneis, trabes cuneis et fissile robur ali fissile lignum V., terque quaterque solum V. ali aequor ferro (s plugom) V. ali terram vomere O. razgrebsti (razgrebati), razri(va)ti, (z)orati, scissa ad Manes humus MART. razrita, izkopana, scindere loca SEN. TR. (raz)orati, zorati, scissa vallis SEN. TR. razgrebêna (razgrêbena), scissum vallum C., L. izdiraje razdreti, podreti gradbene kole, vallum ferro V. predreti, rabiti, podreti, razdejati, scindere ... altera puppis (sc. parat) aquas O. deliti, rezati, ictu remorum scindere freta O., tellurem mare scindit LUCAN. trga, pretrgava, scindere chelyn STAT. (o čemernem igralcu) premočno zadirati prste v liro, premočno udarjati na strune lire, labra scinduntur Q. se na široko odpirajo, pons a tergo eius scinditur LACT. se razdre, se podre, scindere agmen T. prodreti skozi ..., razbiti, agmine ... silvam ... limitemque T. (zevg.) = prodreti skozi hosto in odpreti pot; pesn. s prolept. obj.: medii per maxima Nerei stagna viam scindere V. delati (utirati) si pot; inducta cicatrice scindit (nam. scinditur) vulnus LACT. se predre; occ. (o razrezovalcu jedi pri pojedinah) rezati, razrézati (razrezávati, razrezováti), razkósati (razkosávati), sekati, razsékati (razsekávati, razsekováti), (raz)trančirati: aves in frusta, opsonium SEN. PH., od tod meton. (jedi) pred goste ali na mizo postaviti (postavljati): nihil scicidisti (gl. opombo spodaj) MART.; preg.: paenulam alicui scindere (gl. pod paenula).

2. med. scindī in refl. scindere se (raz)trgati (raztrgavati, raztrgovati) se, (raz)cepiti (razcepljati) se, (raz)deliti (razdeljevati) se, (s)trgati se, (s)cefrati se, (raz)klati se, ločiti (ločevati) se, iti na dvoje, razdvojiti (razdvajati) se ipd.: iam vincula scindi coeperunt CU., omnis Italia scinditur in duo promunturia S. FR., scinditur in geminas partes circumfluus amnis O., omnis odor, fumus, vapor atque aliae res consimiles ... scinduntur per iter LUCR., flamma scinditur in partes LUCAN., vagus (sc. Nilus) in plura scinditur flumina SEN. PH., scindit se nubes V. se pretrga, se razide, se razprši, scindit se aqua V.

3. metaf.
a) (raz)mrcvariti, srce (raz)trgati komu: quem ... quavis scindunt cuppedine curae LUCR.
b) refl. in med. (raz)cepiti se, (raz)deliti se, razdvojiti (razdvajati) se: AMM. idr., genus amborum scindit se sanguine ab uno V., scidit deinde se studium Q., scinditur incertum studia in contraria volgus V., sententia discors scinditur STAT., naturalis philosophiae pars scinditur in duo SEN. PH., in duas factiones scindebantur T., hae (sc. stellae) in numerum scissae sunt MACR.
c) (s silo, siloma, nasilno) trgati, pretrgati (pretrgovati, pretrgavati), prekiniti (prekinjati), razdreti (razdirati): si fletu scindentur verba O., vox scinditur Q., florentesque manu scindit Atropos annos STAT., ut (sc. actio) noctis interventu scinderetur PLIN. IUN., scindere necessitudines PLIN. IUN., amicitiam HIER.
d) (po)rušiti, (raz)rušiti, razdejati, razde(va)ti, pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), ukonč(ev)ati: scindunt proceres Pergamum PL., in utraque re analogiam scindere Q.
e) (= rescindere) zopet (u)raziti, znova raniti = ponoviti, obnoviti: ne scindam ipse dolorem meum CI. EP. – Od tod adj. pt. pf. scissus 3

1. razcepljen, razklan, prerezan, razparan, prepokan, prepokel, razpokan, cepek: cervis tantum scissae aures ac velut divisae PLIN., alumen COL. vlaknati (= alumen scissile; gl. scissilis), genae PR. zgrbančena, nagubana, gubasta, venter MART. naguban, poln gub, vraskav; subst. scissum -ī, n razporek, reža, špranja, (raz)poka, prepoka, napoka, poklina, raztrg, pretrg: scissa protinus reficit PLIN.

2. metaf. pretrgan = vreščeč, cvileč, vreščav: scissum genus vocum CI.

Opomba: Star. reduplicirani pf. scicidī: ACC. AP. PRISC., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., NAEV. AP. PRISC., MART.

score¹ [skɔ:] samostalnik
zgodovina zareza, rovaš, palica z zarezami; brazda, brazgotina, praska, sled biča; račun, dolg; vzrok, razlog; dvajseterica, dvajset kosov (jardov, funtov)
množina množica, veliko število, obilica
pogovorno sreča, lahek uspeh
glasba partitura, nota, glasba, glasbeni del (operete)
šport startna črta, mesto, kjer stoje tekmovalci pri streljanju
ameriško dejanski položaj (situacija); neugodna resnica
navtika žleb v škripcu

on the score of (friendship) zaradi (prijateljstva)
scores of people množica ijudi
scores of times neštetokrat
what a score! kakšna sreča!
three score and ten 70 (let; normalna dolgost človeškega življenja)
what is the score? kakšen je rezultat? (pri igri, športu)
I buy eggs by the score kupujem jajca po 20 naenkrat
be easy on that score bodi brez skrbi v tem pogledu!
he is too fond of making score rad dosega lahke, cenene uspehe
console yourself on that score pomiri se glede tega!
they died by scores umirali so v trumah
to go off at score figurativno razgreti se, zlasti pri razpravljanju o priljubljenem predmetu
to keep score šteti točke pri igri
to make a good score doseči visoko število točk
to pay one's score plačati svoj dolg (račun)
to pay off old scores (od)plačati, poravnati stare račune (dolgove)
death pays all scores smrt poravna vse dolgove
to put down to s.o.'s score komu v dolg beležiti (zapisati)
to quit scores with figurativno poravnati stare dolgove (račune), povrniti (komu)
to run up (a) score zadolžiti se
to settle one's score poravnati svoj račun

scratta (scratia, scrattia, scrapta) -ae, f (= „izmet, izmeček, izvržek“, indoev. kor. *sqerēp-, razširjen iz kor. *sqer- (gl. caro) (iz)ločiti; prim. lit. (pl.) skrepliaī = let. krēpas izmet, sor. je morda tudi gr. χρέμπτεσϑαι hrkati, hrakati) kurba, blódnica, hotnica, vlačuga: PL. AP. VARR., PL. AP. GELL., PL. AP. NON., TIT. AP. FEST., VARR., P. F.

scrobis -is, m in (redkeje) f (indoev. *sqere-bh-, *sqero-p-, razširjen iz *scer- rezati, ločiti (indoev. baza *(s)kerb(h)- rezati, obdelovati z ostrim orodjem); prim. sl. oškrabati, škrabljati, škrba, škrbina, let. skrabt izvotliti, dolbsti, praskati, strgati [stržem], skrabinât oglodati, skarbs = stvnem. scarp, scarpf = nem. scharf, stvnem. scribi = nem. Scherbe črepinja) jama, luknja: PL. AP. NON., CI. AP. SERV., LUCAN., COL., PLIN. idr., scrobem fodere VARR. FR., egestā scrobibus tellure duabus O., sin ... scrobibus superabit terra repletis V.; v obscenem pomenu = žensko spolovilo, nožnica, vagina, vulva: scrobem virginalem effodientibus ARN.; occ. jama za zakopavanje mrličev = grob: SUET., MART. idr., scrobem effodere T. – Soobl. scrobs, scrobis: PRISC.

season² [si:zn]

1. prehodni glagol
začiniti, zabeliti, napraviti okusno, prijetno; dozoriti (plodove, vino); osušiti (les); aklimatizirati, privaditi, priučiti (to s.th. na kaj)
arhaično ublažiti, omiliti

seasoned soldiers fronte navajeni vojaki
seasoned wine dozorelo vino
seasoned wood suh les
highly seasoned dish močnó začinjena jed
to be seasoned to climate biti navajen na klimo
to season a cask namočiti sod
my pipe is not yet seasoned moja pipa še ni ukajena
to season one's remarks with jokes zabeliti svoje opazke s šalami, z dovtipi
to season sailors privaditi mornarje na morje
let mercy season justice! naj usmiljenje omili (ublaži) pravičnost!

2. neprehodni glagol
dozore(va)ti; (p)osušiti se; privaditi se, aklimatizirati se, navaditi se (to na)

timber seasons well in the open air les se dobro osuši na prostem

secret [sí:krit]

1. samostalnik
skrivnost, tajnost; skritost, skrivnost
cerkev tiha molitev
množina spolovila, intimni deli telesa

in secret tajno, v tajnosti
the grand secret onstranstvo
the secret of success skrivnost uspeha, ključ k uspehu
it is an open secret to je javna tajnost
to be in the secret biti uveden v skrivnost
to betray a secret izdati tajnost
to keep a secret čuvati tajnost
to keep s.th. a secret nekaj držati v tajnosti
to let s.o. into a secret uvesti koga v skrivnost
to make a secret of s.th. delati skrivnost iz česa

2. pridevnik
tajen, tajinstven; skriven; molčeč, molčav; skrit; intimen, diskreten (del telesa)

secret agent tajni agent
a secret door skrivna vrata
secret society tajno društvo
to keep s.th. secret držati kaj v tajnosti

séculaire [sekülɛr] adjectif stoleten; prastar

année féminin séculaire leto, ki zaključuje stoletje
arbres masculin pluriel séculaires stoletna drevesa
jeux masculin pluriel séculaires igre, ki se vrše vsakih sto let

sedaj

1. jetzt
do sedaj bis jetzt, bisher
od sedaj von hier an
(trenutno) derzeit, zur Zeit
sedaj ali nikoli jetzt oder nie
šele sedaj erst jetzt
še sedaj noch jetzt

2.
sedaj že inzwischen, mittlerweile
sedaj že 10 let seit nunmehr 10 Jahren

3. v teh okoliščinah: nun
sedaj, ko poznam ipd.: nun, als
in kaj sedaj? und was nun?
| ➞ → zdaj

sedem¹ [é] sieben
po sedem zu siebt
sedem mark sieben Mark
sedem dni sieben Tage
v sedemih dneh in sieben Tagen, heute in sieben Tagen
sedem in pol siebeneinhalb
sedem minut hoda sieben Gehminuten
sedem tisoč siebentausend
starost: star sedem ur/dni/tednov/mesecev/let siebenstündig/siebentägig/siebenwöchig/siebenmonatig/ siebenjährig
za ponavljanje: na vsakih sedem ur/dni/tednov/mesev/let siebenstündlich/siebentäglich/siebenwöchentlich/siebenjährlich
za uro: sedem je es ist sieben Uhr
ob sedmih um sieben Uhr
točno ob sedmih Punkt sieben
je pol sedmih es ist halb sieben
figurativno imeti obraz, kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
sedem svetovnih čudes die sieben Weltwunder
knjiga s sedmimi pečati ein Buch mit sieben Siegeln

sédem (sêdmih) numer.

1. (v sam. in prid. rabi) sette:
sedem otrok sette figli
deček sedmih let un bambino di sette anni
Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
ura je sedem sono le sette
koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli

2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. sedem modrih i sette savi
muz. sedem ključev setticlavio
bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

sédemdeset (-ih) numer. settanta:
biti kakih sedemdeset let star essere sui settanta, sulla settantina
bližati se sedemdesetim (letom) avvicinarsi alla settantina

sedemdesetletnica samostalnik
1. (sedemdeseta obletnica) ▸ hetvenedik évfordulóAvtobiografija je izšla ob avtorjevi sedemdesetletnici. ▸ kontrastivno zanimivo Az önéletrajz a szerző hetvenedik születésnapjára jelent meg.
Onkološki inštitut te dni praznuje svojo sedemdesetletnico delovanja. ▸ Az onkológiai intézet ezekben a napokban ünnepli a működésének hetvenedik évfordulóját.

2. (sedemdesetletna ženska) ▸ hetvenéves
Najmlajši pohodnik, ki je imel okoli dve leti, se je na poti pustil nositi, najstarejša pohodnica je bila sedemdesetletnica. ▸ kontrastivno zanimivo A legfiatalabb, két év körüli túrázó útközben hagyta magát vinni, a legidősebb túrázó pedig egy hetvenéves hölgy volt.

3. ponavadi v množini (ženska, stara med 70 in 79 let) ▸ hetvenes
Dolga, pletena jopica skrije kakšen odvečen kilogram okrog pasu, bokov in stegen, v njej pa so enako dobro videti trideset-, petdeset- in sedemdesetletnice. ▸ A hosszú, kötött kardigán elrejti a derék és a csípő körül, valamint a combokon lerakódott néhány pluszkilót, és ugyanolyan jól áll a harmincasoknak, az ötveneseknek és a hetveneseknek is.

see^*2 [si:]

1. prehodni glagol
videti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o)
govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti

2. neprehodni glagol
videti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)

worth seeing vreden, da se vidi
I see! razumem!
see?, do you see? razumeš?, razumete?
as far as I can see kakor daleč mi seže oko; figurativno kolikor morem razbrati, po mojem mišljenju
let me see naj (malo) premislim
to see the back figurativno znebiti se obiskovalca, vsiljivca
to see s.o. to bed spraviti koga v posteljo
I cannot see anybody after five ne morem nikogar sprejeti po peti uri
he saw me on business obiskal me je poslovno
to see death pretrpeti smrt
I must see the doctor moram iti k zdravniku (na pregled)
he came to see me prišel me je obiskat
they have seen better days poznali so boljše čase
to see s.o. through a difficulty pomagati komu preko težave
to see eye to eye pogovorno strinjati se v mišljenju (with z)
to see with half an eye sleng jasno (na prvi pogled, mižé) videti
to see s.o. further sleng poslati koga k vragu
go and see him pojdi ga obiskat
to see good smatrati (kaj) za dobro, za primerno
to see s.o. home spremiti koga domov
I cannot see the joke ne vem, kaj je smešnega pri tem
we must see the judge moramo govoriti s sodnikom
to see life mnogo izkusiti v življenju, pogovorno veselo živeti
I shall not live to see it tega ne bom doživel
I don't see him kneeling at her feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njo
to see the light figurativno spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo prav
to see the red light figurativno zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnosti
to see how the land lies odkriti, kakšen je položaj
I don't see what he means ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)
you will not see me shot like a dog? ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?
they see too many people preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejo
to see a play ogledati si gledališko igro
to see red sleng pobesneti
to see service pogovorno udeležiti se vojnega pohoda
to see the sights ogledati si znamenitosti
he will never see sixty again figurativno je (že) nad 60 let star
we will see you to the station spremili vas bomo na postajo
to see stars vse zvezde videti (od udarca)
see that the door is locked prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!
see this done! poskrbi (glej), da bo to narejeno!
to see things figurativno imeti privide (halucinacije)
to see through a brickwall (a millstone) figurativno biti zelo bister, "slišati travo rasti"
to see snakes figurativno, sleng biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensa
to see one's way videti, najti način (da se nekaj napravi)
he cannot see a yard before his nose figurativno (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom

séjourner [sežurne] verbe intransitif (začasno) bivati, muditi se; ostati dalj časa na nekem mestu

séjourner chez des amis, à l'hôtel bivati pri prijateljih, v hotelu
j'ai séjourné quelques années en Italie nekaj let sem bival, preživel v Italiji
dans cette région, les neiges séjournent longtemps sur les terres v tej pokrajini ostane sneg dolgo časa na zemlji, ne skopni

senātor -ōris, m (senex, senātus) član rimskega starešinstva, starešina, senátor. Romul je baje v starešinstvo oz. svet starešin, senat (senatus) izvolil 100 polnopravnih, po starosti, izkušenosti in modrosti odlikujočih se državljanov in jim po priključitvi Sabincev dodal še 100 najplemenitejših mož sabinskega rodu. Tarkvinij Prisk je povečal število senatorjev za 100, ki jih je imenoval patres minorum gentium, prejšnjih 200 pa so odslej imenovali patres maiorum gentium. Sula je povečal število starešin na 600, Cezar na 900, Antonij celo na 1000. Avgust ga je znova znižal na 600 in to število je za časa cesarjev ostalo nespremenjeno. V najstarejših časih je moral biti senator patricijskega rodu, pozneje so senat dopolnjevali zlasti z možmi viteškega stanu. V času republike so sprejemali v senat sprva le nad 60 let stare (senes), pozneje pa tudi precej mlajše može. Za sprejem je bila potrebna določena imovina (census), ki je morala biti vredna sprva 800.000, pozneje 1.000.000, tja do 1.200.000 sestercijev, vendar pa tudi revnih senatorjev ni manjkalo. Zunanja znaka tega dostojanstva sta bila široka škrlatna proga ob tuniki (latus clavus, tunica laticlavia) in črni usnjeni čevlji (calcei nigri ex aluta), okrašeni s črko C (stara obl. za S: senator), imenovano lunula, ki je bila iz srebra ali slonove kosti. Pozneje so senatorjem v gledališču in amfiteatru odkazovali častne, prizorišču najbližje sedeže: CI., L. idr.; pren. o starešinah nerimskih narodov, npr. o rodoških: CI.; o nervijskih: C.; o makedonskih: L.

senex, senis, komp. senior (iz *seni-k-s ali seno-k-s; prim. skr. sánaṣ = gr. ἕνος (iz *σένος; ἕνη καὶ νέα (sc. σελήνη) dan pred mlajem, prvi dan začenjajočega se meseca) = got. sineigs star, skr. sanakáḥ (= lat. senex) nekdanji, star, lat. senium, senātus, senectūs, seneciō, seneō, senēscō, lit. sẽnas star, sẽnis starec, senȳste starost; prim. tudi imeni Seneca in gal. Seno-gnatus) star, ostarel, prileten, mator (klas. v poz. le o osebah): mulier TER., servum senem CA., admodum senex suasor legis Cinciae CI., turpe senex miles O., senem fieri CI., SEN. RH. ostare(va)ti, (po)starati se, Catone erat nemo fere senior temporibus illis CI., quarum studium senior arripuerat N. v starejših letih, senior Glauci chorus V., grandior hic vero si iam seniorque queratur LUCR., alius senior est, alius iuvenior SEN. PH., senior deus MART.; pesn. o živalih in stvareh: senex cervus O., latrans PH., sus PETR., senes muli AP., corpora seniora CELS., senibus saeclis PS.-V. (Ciris) v poznih vekih, senioribus annis O., quae vis senior est CI., senes autumni MART. staro (= zrelo) jesensko sadje; pren.: senior, ut ita dicam, oratio CI. zrelejši. Subst. senex, senis

1. m starec, starček (= 60 in več let star mož, naspr. puer, adulescens, iuvenis): te sene omnium senem neminem esse ignaviorem PL., petulantia magis est adulescentium quam senum CI., iam aetas senem in patriam revertentem, unde puer profectus sum, iam ... res ita fraudaverunt, ut ... L., mixta senum ac iuvenum corpora H., haec recinunt iuvenes dictata senesque H.; komp. senior včasih, poseb. pesn. = senex: vix ea fatus erat senior V., si quis forte coheredum senior male tussiet H., facilius sanescit puer vel adulescens quam senior CELS., sapienter, ut senior suaserat FL.; pl. seniores starejši, priletnejši (večinoma = možje od 45. do 60. leta, ki so dolžni opravljati vojaško službo, naspr. iuniores): seniores a iunioribus divisit CI., seniorum iuniorumque centuriae CI., omnium seniorum precibus C., curae fuit consulibus et senioribus patrum L., haec laeti audiere iuvenes, ingrata senioribus erant CU., Servium Tullium milites ab anno septimo decimo ad annum quadragesimum sextum iuniores supraque eum annum seniores appellasse GELL.; včasih tudi senex (kot hiperbola) zaznamuje moža od 45. do 60. leta: L., H.

2. f starka (= 60 ali več let stara žena): hanc ... commemorant merito tot mala ferre senem TIB., ille suo collapsam pectore matrem sustinuit magnaque senem cervice recepit VAL. FL., iuvenes senesque STAT. mlade in stare.

Opomba: Prvotni gen. sg. senicis: PL. AP. PRISC.

sēnī -ae -a, gen. pl. senūm, num. distributivum (iz *sex-noi)

1. po šest, po šestero: pueri annorum senum septenumque CI. 16 do 17 let stari, muri senum pedum crassitudine C., senis horis in orbem succedere proelio L., senos viros singuli vehebant (sc. currus) CU., sena dena stipendia T., bis semi dies V. dvakrat (po) šest = 12 dni, bis seni anni STAT. 12 let.

2. šest hkrati, šest skupaj: sena leonum inter se vinxerat vellera O., seni ictus, pedes seni H., latitudo pedum senum denum VITR. – Sg. sēnus 3 v zvezi bis senus 3 dvakrat šesteren = dvanajsteren: labor SEN. TR.; v pl.: dies STAT.

senior¹ [sí:njə] pridevnik
starejši; višji po položaju (v službi)
ameriško ki je v zadnjem letu študija

John Brown sen. (ali Sr.) J. B. starejši
the senior class najvišji razred
senior clerk višji uradnik
a senior man študent zadnjega letnika, starina
the senior officer najvišji častnik
senior optime drugi študent po uspehu iz matematike
senior partner starejši družabnik, šef firme
the senior service britanska angleščina vojna mornarica
senior wrangler najboljši študent letnika v matematiki
he is my senior officer on mi je (častniški) starešina
he is five years senior to me on je pet let starejši od mene

senior² [sí:njə] samostalnik
starešina; predstojnik; študent zadnjega ietnika; najstarejša oseba

senior school britanska angleščina (do 1944) štirje zadnji razredi osnovne šole (za učence v starosti 10 do 14 let)
senior high school ameriško najvišji razredi šole, ki sledi osnovni šoli (10. do 12. šolsko leto)
he is my senior by five years on je pet let starejši od mene