Franja

περι-φέρω 1. act. a) okoli nosim, prenašam τὸν λέοντα (κατὰ) τὸ τεῖχος (ob zidovju), raznašam, dajem okoli κρέα, vlačim, podim okoli στρατιώτας; med. σκέλη εἰς ὀρθὸν περιφερόμενοι ki postavijo pokoncu (stegnejo kvišku) svoje noge; b) spravljam kam, prinašam τοὺς κακῶς ἔχοντας NT, εἰς ταὐτόν prinesem nazaj na isto mesto, εἰς ἐμαυτόν prisvojim si, spravim pod svojo oblast, μνήμη τινὸς περιφέρει με začnem se česa spominjati, οὐδέν με περιφέρει εἰδέναι ne morem se spomniti; c) vztrajam, prenašam do konca. 2. pass. a) nosijo me okoli, gibljem se, sučem se, klatim se, ἀνέμῳ veter me goni semtertja NT; b) o času: potekam, minevam, ἐνιαυτοῦ περιφερομένου ko preteče leto, po preteku leta; c) o govorici: raznašam se, prihajam med ljudi, razglašam se ῥῆμα; d) o bolezni: razširjam se, razsajam, divjam; e) vračam se, εἰς ταὐτό na isto mesto (pogovora); f) v glavi se mi vrti μεγέθει (vsled velikosti) τῶν τολμημάτων; g) dam se zapeljati τινί NT.

πέρυσι(ν) adv. [Et. dor. πέρυτι(ς), idevr. per-uti-, nem. firn = lanski (got. faírneis = star) iz περ- + uti, iz ϝετ-, gl. ἔτος] pred letom, prejšnje leto, lani, ἀπὸ πέρυσιν od lani NT.

πρότερος 3 [Et. iz prō-ter-, sor. πρό, nem. vorder] 1. kraj.: sprednji πόδες. 2. čas.: prejšnji, starejši, παῖδες otroci prvega zakona, οἱ πρότεροι predniki, junaki starodavnosti, τῇ προτέρῃ prejšnji dan, dan poprej, včeraj, ὁ πρότερος γενόμενος starejši; z gen. ali ἤ: ἐμέο πρότερος prej nego jaz, τῷ προτέρῳ ἔτει ἤ leto prej kakor; tako stoji pogosto adi., kjer bi v slovenščini pričakovali adv.: πρότερος ἢ ὑμεῖς ἐποιησάμην δικαστάς prej nego vi. 3. o dostojanstvu in vrednosti: odličnejši, boljši, vplivnejši, močnejši od koga τινός. 4. adv. πρότερον, τὸ πρότερον preje, poprej, prejšnjikrat, hitreje, laže, ὁ πρότερον = ὁ πρότερος, τὸ πρότερον τῶν ἀνδρῶν τούτων (prejšnji čas) pred temi možmi; πρότερον ἤ predno se veže kakor πρίν z inf., cj., ind. πρότερον ἢ βασιλεῦσαι, οὐ πρότερον … πρίν ἤ(ali ἢν μή) ne prej, dokler ne; προτέρω d(a)lje naprej, silneje, močneje.

Πῡ́θια, τά pitijske igre, ki so se vršile vsako četrto leto v Delfih.

συνοίκια, τά (σύν-οικος) (ἱερά) praznik zedinjenja (v Atenah, ki se je obhajal vsako leto v spomin, da je združil Tezej vse državljane v eno mesto).

τελεσ-φόρος 2 (τέλος, φέρω) 1. ki dovršuje, izpolnjuje ali izvršuje; ki se izpolni ali uresniči, ἔρως τελεσφόρος γίγνεται želji se ugodi, želja se izpolni; δίδωμι χρησμὸν τελεσφόρον izpolnim prorokovanje, χάριν τελεσφόρον δίδωμι izkažem se dejanski hvaležnega, δὸς τελεσφόρα τὰ φάσματα stôri, da se prikazni uresničijo; Δίκη vsemogočna, kaznujoča. 2. dovršen, popoln, τελεσφόρον εἰς ἐνιαυτόν vse (celo) leto.

τὶς, τὶ enkl. pron. indef. [gen. τινός, του, dat. τινί, τῳ, neutr. pl. τινά, ἄττα; ep. ion. gen. τεο, τευ, ion. dat. τεῳ, neutr. pl. ἄσσα, gen. pl. τέων, dat. τέοισι.] 1. nekdo, neki, nekak, nekateri, nekaj (včasih se ne prevaja; lat. quidam) θεός τις, θεῶν τις, ἤ τις ἢ οὐδείς skoraj nobeden, οὔ τις nikdo. 2. a) ta in oni, marsikdo, marsikateri ὧδε δέ τις εἴπεσκε, τὶς ἄλλος marsikateri drugi; pl. marsikateri, nekateri; b) vsakdo εὖ μέν τις δόρυ θηξάσθω, τοῦτό τις φρονῶν ἴστω. 3. pri adi., adv., num. in pron. daje besedam splošen pomen: a) docela, izredno, zares, precej, ἐγγύς τι precej blizu, δεινή τις δύναμις izredno velika moč, θαυμαστή τις ἀνδρεία admirabilis quaedam virtus; πολύ τι prav mnogo, οὐ πάνυ τι ne ravno posebno; b) nekako, nekam, v nekem oziru, takorekoč, φαίης κε ζάκοτόν τέ τιν' ἔμμεναι rekel bi, da je takorekoč (pravi) pustež, βλάξ τις nekako neumen; c) nekoliko, le (malo), nekaj, εἶς δέ τις ἀρχὸς ἔστω le eden, ὀλίγοι τινές le malo (njih), οὐ γάρ τινα πολλὸν χρόνον ne ravno dolgo, ἦ ῥά τί μοι κεχολώσεαι ali se boš kaj jezil, παροξῦναί τι (nekoliko) αὐτούς, ἐμπειρότερός τι nekoliko bolj izveden, μᾶλλόν τι nekoliko več, καί τι καὶ ὑποψίᾳ nekoliko tudi zaradi suma; d) morda, približno, pač: οἴει τι, ἧσσόν τι τοῦτο εἶναι αἰσχρόν meniš morda, da je to nekoliko manj grdo? τρεῖς τινες približno trije, ἐνιαυτόν τινα približno eno leto, πολλός τις ἔκειτο kot orjak je ležal; πόσοι τινές koliko (njih) pač, ἕκαστός τις vsak, πᾶς τις vsak posamezen, vsakteri. 4. pregnantno: (= aliquid) važen, znamenit, οἴονταί τι εἶναι ὄντες οὐδενὸς ἄξιοι, σεμνύνονται ὥς τι ὄντες, λέγω τι povem kaj važnega (imenitnega, resničnega), imam prav, πάσχω τι pretrpim nekaj hudega.

τρι-ετηρίς, ίδος (sc. ἑορτή), ἡ praznik, ki se obhaja vsako tretje leto.

χίμαιρα, ἡ [Et. od χεῖμα = eno zimo (leto) stara (koza); enako χίμαρος kozel] 1. koza. 2. person. Χίμαιρα strašna pošast, ki je ogenj bruhala; imela je spredaj podobo leva, v sredi koze, vzadaj pa zmaja.

ὥρα, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.

вящий (zast.) večji, višji r., kratica za

1.
господин gospod;

2.
год leto;

3. (pred imenom mesta)
город mesto;

4.
губерния gubernija;

5.
гражданин meščan

грядущий (zast.) prihodnji;
г. год prihodnje leto;
на сон г. pred spanjem

исход m izid, konec;
в исходе года konec leta;
лето на исходе poletje gre h koncu;
второй час на исходе ura bo vsak čas dve;
дать и. dati duška

круглый okrogel; (pren.) poln, rejen;
к. дурак popoln tepec;
к. год vse leto;
круглые сутки noč in dan;
к. сирота popolna sirota;
круглая сумма precejšnja vsota;
для круглого счёта da zaokrožimo račun;
круглым счётом približno:
делать круглые глаза debelo pogledati (od začudenja)

новый nov;
с новым годом! srečno novo leto

от, ото od;
год от году leto za letom;
день ото дня iz dneva v dan;
писать от руки pisati z roko;
от имени v imenu;
от первого брака iz prvega zakona;
средство от лихорадки sredstvo proti mrzlici;
укрыться от дождя zateči se pred dežjem

отчётный obračunski;
о. год obračunsko leto;
о. доклад poročilo, obračun

погодок m
они погодки med njimi je leto razlike

поздравлять, поздравить
п. кого с чем čestitati, voščiti, srečo želeti;
п. со днём рождения čestitati za rojstni dan;
поздравляю вас с новым годом želim vam srečno novo leto

пробиваться, пробиться prebi(ja)ti se, prodirati; planiti; težko se preživljati, pretolči se; prebiti se na vrh;
борода пробивается brada poganja;
год пробился я с этим негодяем celo leto sem se trudil s tem malopridnežem;
пробиться в люди z velikim trudom doseči pomemben položaj v življenju