Franja

monomark [mɔ́nəma:k] samostalnik
britanska angleščina kot razpoznavni znak registrirana kombinacija črk ali številk

moonshiny [mú:nšaini] pridevnik
kot mesečina, obsijan z mesečino
figurativno sanjarski, izmišljen, nesmiseln, vizionaren

moosgrün zelen kot mah

Mopsgesicht, das, obraz kot mops

more solito tujka latinsko avv. kot običajno

mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
bois masculin mort suhljad
angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
chair féminin morte divje meso
eau féminin morte stoječa voda
Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
feuille féminin morte suh list
ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
langue féminin morte mrtev jezik
la mer Morte Mrtvo morje
médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
nature féminin morte tihožitje (umetnost)
point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
tête féminin de mort mrtvaška glava
ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
rester lettre morte ostati brez učinka
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več

mortary [mɔ́:təri] pridevnik
kot malta

motherlike [mʌ́ðəlaik] pridevnik
kot mati

mousy [máusi] pridevnik
mišji, mišje siv, poln miši, tih kot miš

mrȁmōrkom prisl. kot mramor, kot marmor: šutjeti, šuteti mramorkom

mravòvati mràvujem redko živeti kot mravlja

mucksmäuschenstill tih kot miška

mukàdem m (t. mukaddem, ar.) dial. moški pas iz dragocene tkanine, kot prilastek k samostalniku "pojas": pak pripasa mukadem pojas; opasati se mukadem pojasom

mulierō -āre -āvī (mulier) = gr. γυναικίζω „kot žensko uporabiti (uporabljati)“, (o)skruniti: ephebum Varr.

mulsus 3 (mel)

1. z medom pomešan, skuhan, zvarjen: aqua Col., Plin., Vulg. medena voda, lac Plin., acetum Plin. kisla medica; subst.
a) mulsum -ī, n (sc. vinum) medica: calix mulsi Ci., pocillum mulsi L., mulsum pauperis Mart.
b) mulsa -ae, f (sc. aqua) medena voda: Plin. Val.

2. sladek kot med, medenosladek: pirum Col. medenka, medenica; metaf.: dicta mulsa Pl. ljubke besede, mea mulsa Pl. (ljubkovalna beseda) moja sladka dušica (pupika).

mȕnjēvan -vna -o
1. bliskovit: -a brzina
2. ekspr. bliskoven, hud kot blisk: munjevan bič

múra ž dial. z vodo mešana ilovica kot omet

mūricātus 3 (mūrex) ki ima takšne bodice kot škrlatnik, bodičast: utrique folia pauca, spinosa, muricatis cacuminibus Plin.

Muschelgeld, das, školjke kot denar

musteus 3 (mustum) mošten, od tod

1. moštnat, sladek kot mošt: mala Ca., Plin., fructus Col.

2. mlad, nov, svež: caseus, piper Plin., liber Plin. iun., virgo, si mustea est Naev.