Franja

umetn|i [é] (-a, -o) Kunst- (kamen der Kunststein, kavčuk der Kunstkautschuk, kovač der Kunstschmied, Kunstschlosser, led das Kunsteis, liv der [Kunstguß] Kunstguss, med der Kunsthonig, mizar der Kunsttischler, beseda das Kunstwort, glasba die Kunstmusik, pesem das Kunstlied, pravljica das Kunstmärchen, roža die Kunstblume, smola das Kunstharz, trata der Kunstrasen, črevo der Kunstdarm, oko das Kunstauge)
z umetnim hlajenjem fremdbelüftet
umetno kovan kunstgeschmiedet

upodábljati (-am) | upodóbiti (-im) imperf., perf. raffigurare, rappresentare, modellare, ritrarre; knjiž. effigiare, ekst. interpretare:
upodabljati pravico kot žensko s tehtnico raffigurare la giustizia come una donna che brandisce una bilancia
upodabljati v kamen, z barvami modellare nella pietra, ritrarre a colori
gled. upodabljati glavnega junaka interpretare il protagonista

urêči (urêčem) | urékati (-am) perf., imperf.

1. gettare il malocchio (su); trasformare in; affatturare qcn.; iettare:
ureči koga v kamen trasformare qcn. in pietra

2. incantare, ammaliare, stregare

urinaire [ürinɛr] adjectif sečni

calcul masculin urinaire sečni kamen
appareil urinaire urinalni aparat

urinary [júərinəri]

1. pridevnik
sečen

urinary bladder sečni mehur
urinary calculus kamen v sečnem mehurju

2. samostalnik
agronomija jama za gnojnico
zastarelo, vojska latrina, stranišče

usmíliti se (-im se) perf. refl.

1. aver compassione, aver pietà, impietosirsi:
rel. usmili se nas abbi pietà di noi!
usmiliti se pregnancev aver compassione per i profughi

2. pren. impietosirsi; pensare a; ricordarsi:
čakal je na postrežbo, pa se ga ni nihče usmilil aspettava di essere servito, ma invano, ma nessuno se ne impietosì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. revščina, da se bog usmili una miseria che più nera non si può
pren. jokati se, da bi se te kamen usmilil far piangere i sassi

Veiī ali Vēī -ōrum, m Vêji, staro etrursko mesto severozahodno od Rima, s katerim je dolgo tekmovalo, dokler ga ni l. 496 osvojil Kamil: Ci., L., Plin., Suet. Od tod

1. adj. Vēiēns -entis, abl. -ī, vêjski: ager Ci., bellum Ci., L., hostis, senatus L., arvum H.; subst. Vēiēns -entis, abl. -e, m
a) Vêjec, preb. Vejev: Ci.; kolekt. Vêjci: L.; pogosto pl. Vēientēs -um, m Vêjci: Ci., L.
b) vêjsko ozemlje, ozemlje Vêjcev: Plin.

2. Vēius 3 vêjski: dux (= Tolumnius) Pr.; subst. kot nom. propr. Vēia -ae, f Vêja, čarovnica in zastrupljevalka: H.

3. Vēiēnsis -e vêjski: Iuno Lact.

4. drugotni adj. Vēientānus 3 vêjski: ager L., uva Mart.; subst.
a) Vēientāna -ae, f (sc. gemma) vêjski dragulj, črn drag kamen, katerega nahajališča so bila pri Vejih: Plin.
b) Vēientānum -ī, n (sc. vinum) domače vêjsko vino (precej slabe kakovosti in neprijetnega okusa): H., Pers., Mart.
c) Vēientānī -ōrum, m Vêjci, preb. vejskega ozemlja: Plin.

vésical, e, aux [vezikal, ko] adjectif mehurni

calcul masculin vésical kamen v mehurju

vijak¹ moški spol (-a …) die Schraube (gibalni Bewegungsschraube, ledeni Eisschraube, lesni Holzschraube, napenjalni/natezni Spannschraube, naravnalni Anstellschraube, Feststellschraube, narebričen Rändelschraube, nastavni, uravnalni, regulirni Einstellschraube, omejevalni Anschlagschraube, pločevinski Blechschraube, poglobljeni, vgrezni Senkschraube, pritezni Knebelschraube, pritrdilni Befestigungsschraube, Hakenschraube, privojni Klemmschraube, sidrni Ankerschraube, stiskalni [Preßschraube] Pressschraube, štirirobi Vierkantschraube, velikostni [Paßschraube] Passschraube, vezni s krajcem Bundschraube, kolesa Radschraube, s kladivasto glavo Hammerkopfschraube, s križasto glavo Kreuzschlitzschraube, za dvojni prag Kuppelschraube, za kamen Steinschraube, za naravnavanje, nastavitev Justierungsschraube, Justierschraube, za nastavljanje Stellschraube, z zarezo Schlitzschraube, zatični, stojni Stiftschraube)
figurativno davčni vijak Steuerschraube
… vijaka Schrauben-
(glava der Schraubenkopf, zareza der Schraubenschlitz)
priviti vijak die Schraube anziehen
pritrditi z vijaki anschrauben
spojiti z vijaki zusammenschrauben, verschrauben, [aneinanderschrauben] aneinander schrauben

vínski wine(-); vinic; viny

vínski bratec (figurativno) winebibber, tippler, bibulous person, boon companion, slabšalno wino, soak
vínski cvet spirit(s pl) of wine
vínska čaša wineglass
vínske drože lees pl of wine
vínski duh (vonj) smell of wine
vínski kamen tartar, wine stone
vínska karta wine card
vínski kis vinegar made from wine
vínska kislina acidity of wine
vínska klet wine cellar, wine vault, (pivnica) wine cellar, tavern
list vínske trte vine leaf
vínska trta vine
vínski meh wineskin; (bag)
vínski mošt must
vínska pokušnja wine tasting, wine sampling
vínska pokrajina wine country
vínska stiskalnica winepress
vínski vonj (buket) bouquet

vínski (-a -o) adj.

1. del, di vino; dei vini; vinifero, vinicolo:
vinski kis aceto di vino
vinska klet cantina vinicola
vinski trgovec commerciante di vino
gost. vinska karta lista dei vini
vinski sejem fiera del vino
pog. vinska kapljica vino
vinski bratec compagno di bisboccia

2. pren. (vinjen) brillo, alticcio; ubriaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vinska cesta strada del vino
kem. vinska kislina acido tartarico
bot. vinska rutica ruta (Ruta graveolens)
bot. vinska trta vite (Vitis vinifera)
biol. vinske kvasovke saccaromiceti del vino
zool. vinske mušice drosofilidi (sing. -e) (Drosophila)
vinski cvet fioretta
hist. vinski davek imbottato
zool. vinski drozg sassello (Turdus musicus)
vinski kamen tartaro, gromma
vinski trgovec vinaio
bot. vinski žajbelj sclarea (Salvia sclarea)
agr. vinsko cedilo cola

vínski de vinos; vinoso

vinski bratec gran bebedor m de vino
vinski cvet (kis) espíritu m (vinagre m) de vino
vinska čaša (vrč) copa f (cántaro m) para vino
vinske droži heces f pl del vino
vinski kamen tártaro m, crémor m tártaro
vinska kislina ácido m tartárico
vinska klet bodega f
vinsko leto año m abundante en vinos
vinski meh odre m (ali pellejo m) de vino
vinski mošt mosto m de uva
vinska pokušnja muestra f (ali cata f) de vinos
vinsko skladišče depósito m (ali almacén m) de vinos
vinski sod tonel m, pipa f, cuba f
vinska steklenica botella f para vino
vinska stiskalnica prensa f de uvas
vinska trta vid f; cepa f

vite¹ f bot.

1. (vinska) trta (Vitis vinifera)
vite americana, selvatica (abrostine) divja trta (Vitis labrusca)
vite bianca (brionia) bluščec (Bryonia dioica)
grappoli, occhi, pampini, tralci, viticci della vite grozdi, očesca, listi, mladike, vitice trte
piangere come una vite tagliata pren. jokati, da bi se kamen usmilil, da bi si oči izjokal

2.
vite del Canada, vergine srobotnik, vinika (Parthenocissus quinquifolia)
vite nera bljušč, raboka (Tamus communis)
vite d'orso gorenk, matejk, letečje, rdeča malenca (Vaccinium vitisidaea)

vīvus 3 (iz *gu̯īu̯Hós; gl. vīvō)

1. živ, živeč (naspr. mortuus, necatus): aliquem aut vivum aut mortuum tradere N., si Iugurtham vivum aut necatum sibi traderet S., qui cum tantum ausus sit ustor pro mortuo, quid signifer pro vivo non esset ausus? Ci., qui vivum eum (sc. Dionem) (ko je živel) tyrannum vocitarant, eidem liberatorem patriae … praedicabant (sc. mortuum) N., aliquem vivum concremare L., cremare Iust., ut et patrem et filium vivos comburat Ci. ep., aliquem vivum obruere S., defodere Plin. iun., mille ducentos vivos captos L., quorum (sc. simulacrorum) … membra vivis hominibus complent C., frangetis impetum vivi Ci.; pogosto v abl. me, te, se, eo, illo, aliquo vivo Pl., Hirt., Q. idr. za (časa) mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, v času mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, za (časa mojih … ) živih dni ipd., Cato adfirmat se vivo illum non triumphaturum Ci., Hannibale vivo N., illo usus erat Alexandro vivo familiariter N. dokler je Aleksander živel; v aliteraciji vivus et videns živ in videč = živ in (prav) na svoje oči: vivus, ut aiunt, est et videns cum victu ac vestitu suo publicatus Ci., huic vivo videntique funus ducitur Ci.; enalaga živ = od živega (izhajajoč, izvirajoč, prihajajoč): vox Ci., Sen. ph., Plin. iun. ustna (govorjena) beseda, calor O. živa, životna, telesna, naravna, sanguis O.; subst. vīvī -ōrum, m živi, živeči, ljudje: O., regna invia vivis V.; vivus o telesnih delih živ, mesén: vivos rodere ungues H. do živega, do krvi, ad vivas usque partes vulnera circumcīdere Plin. do živega, do mesa, ulcera ad vivum corpus redigere Plin. ture zopet omeseniti = namesto turov tvoriti meso; od tod subst. vīvum -ī, n živo: calor … ad vivum … veniens L. ali imber altius ad vivom persedit V. do živega, do kosti, do mozga, quod relicum e vivo est Plin., eradi vivo tenus ali ad vivum resecatur Col. do živega, do mesa, prav globoko; pren.: neque id ad vivum reseco Ci. = nočem natanko preiskovati, de vivo … aliquid erat resecandum ali nihil detrahit de vivo Ci. od glavnice vzeti (jemati), odda(ja)ti.

2. metaf. o neživih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živ, svež, zelen, zeleneč, cvetoč: plantaria V. žive, caespes O., H. ali arundo O. zeleneč(a), saepes Varr., Col. živ plot, živa meja, linum Plin. živi lan.
b) (o drugih stvareh) živ, naraven: aqua Varr., Sen. ph. ali flumen L., V. živa, tekoča, fons, ros O. ali lacus V. ali aequor, viva … quies ponti Mart. čvrst, hladen; pumex O. ali saxum V., O., T. živ(a), lapis kresilnik, kresilo: Plin. ali neobdelan kamen: Ambr., sulpur L., Plin. samorodno, argentum Plin. živo srebro, calx Vitr., Sen. ph., Plin. živo, color Mart. naravna; pesn. živ = trajen, dolgotrajen, večen, dolgovečen: facta Naev. ap. Gell., amor V., lucernae H. ki ne ugasnejo, vedno goreče; (o podobah, upodobitvah) zvesto po življenju posnet, kakor živ: vivos ducent de marmore voltus V., artes veterumque manus variisque metalla viva modis Stat.
c) (o abstr.) živ, živahen, isker, ognjevit: vivus et ingenuus animus Plin. iun., vivi pectoris homo Arn. — Adv. vīvē živo, živahno, zelo: vive sapis Pl.

vógeln corner(-)

vógelna hiša corner house
vógelni kamen, vógelnik cornerstone

vógeln angulaire, d'angle

vogelni kamen pierre ženski spol angulaire (ali d'angle)
vogelni zidni opornik pilier moški spol d'angle

vógeln (-a -o) adj. d'angolo, dell'angolo, all'angolo:
vogelni kamen pietra angolare (tudi pren.)

vógeln angular

vogelni kamen piedra f angular (tudi fig), (odbojni) guardacantón m
vogelni zidni opornik pilastra f angular

vorkommen^*

1. priti naprej, k tabli itd.

2. (geschehen) dogajati se, dogoditi se, zgoditi se

3. (vorhanden sein) nahajati se, biti (es kamen viele Wörter vor bilo je veliko besed, häufig vorkommen biti pogost); pojaviti se, pojavljati se; Mathematik nastopati; Pflanzenkunde nastopati, rasti, je najti (Planzen kommen vor rastline je najti)

4. dumm, bekannt, verdächtig: zdeti se; sich vorkommen samemu sebi se zdeti so etwas soll vorkommen tudi to se zgodi; wie kommst du mir eigentlich vor? kaj si pravzaprav misliš/dovoliš?

vrát (-ú) m

1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
na vrat na nos a rotta di collo

2. (ožji del predmeta) collo; gola:
vrat steklenice il collo della bottiglia
vrat vaze la gola di un vaso
bot. vrat plodnice stilo
anat. maternični vrat collo dell'utero
vrat stegnenice collo del femore
bot. koreninski vrat colletto della radice
vrat pestiča stilo
vrat zoba colletto del dente
muz. vrat (pri violini) manico
vrat note il gambo, gambetta della nota
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente