Franja

príti venir ; (prispeti) llegar

priti z letalom (z ladjo, z vlakom, z avtom, z avtobusom) venir en avión (en barco, en tren, en coche, en autobús)
zopet priti volver
priti bliže acercarse; aproximarse
pridi sem! ¡ven aquí!, ¡ven acá!
pridimo k stvari ¡vengamos al caso!
to mi pride kot nalašč eso me viene clavado
prideš kot poklican llegas muy oportunamente
priti kot poklicano, kot nalašč venir rodado
naj pride, kar hoče! venga lo que viniere, pase lo que pase
priti do cilja alcanzar su objetivo, lograr la finalidad
priti med ljudi tratar con la gente, (govorica) extenderse
priti si na jasno o čem poner (ali sacar) en claro a/c
kako pridem do ...? ¿por dónde se va a...?
priti h komu venir a casa de alg
priti na dan llegar a descubrirse, llegar a saberse
prišlo mu je na misel, (da ...) tuvo la idea de (nedoločnik), se le ocurrió... (nedoločnik)
priti iz mode pasar de moda
priti v nevarnost exponerse a un peligro
priti ob kaj perder a/c, quedar privado de a/c
priti ob življenje perder la vida, morir, perecer
ne priti z mesta (ne se premakniti) no moverse del sitio, no avanzar; (fig tudi) no adelantar
priti v poštev ser tomado en consideración
priti na pomoč venir en ayuda
priti na okus tomar gusto (za kaj a a/c)
priti na svoj račun realizar un beneficio, fig quedar satisfecho
priti do pretepa llegar a las manos
če pride do vojne si estalla la guerra
priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
priti čemu na sled descubrir la pista de a/c
priti iz takta perder el compás; fig desconcertarse
priti pred sodnika comparecer ante el juez
priti na svet venir al mundo, nacer
prišel sem na vrsto ha llegado mi turno
priti zopet k zavesti volver en sí, recobrar el conocimiento

privilēgio m (pl. -gi)

1. hist. privilegij (listina)

2. pravo privilegij:
privilegi diplomatici diplomatski privilegiji

3. oprostitev, imuniteta; ugodnost

4. ekst. posebna pravica; posebna čast; dovoljenje; prednost, odlika:
il libro ha il privilegio della chiarezza knjiga se odlikuje z jasnostjo

privzémati (-am) | privzéti (-vzámem) imperf., perf. prendere, appropriarsi di, far proprio, assumere, accogliere:
priseljenci so privzeli jezik in navade domačinov gli immigrati fecero propri la lingua e i costumi locali
gospodar je privzel dva nova pomočnika il padrone ha assunto due nuovi aiutanti

prizadejáti (-déjem) perf.

1. colpire, danneggiare:
mesto je potres zelo prizadel la città ha riportato gravi danni dal terremoto, è stata gravemente danneggiata dal terremoto

2.
prizadejati bolečino, žalost arrecare dolore, tristezza
prizadejati krivico commettere ingiustizia nei confronti di
prizadejati škodo arrecare danno a

prizadéti (-dénem) | prizadévati (-am)

A) perf. imperf.

1. addolorare, affliggere; pren. ledere, offendere, intaccare; turbare:
prizadeti dobro ime, čast ledere, offendere la reputazione, l'onore di qcn.
vsaka krivica ga zelo prizadene ogni ingiustizia lo addolora amaramente

2. colpire:
povodenj je najbolj prizadela kmečko prebivalstvo l'alluvione ha colpito anzitutto la popolazione delle campagne
bolezen, ki lahko prizadene srce una malattia che può colpire il cuore

3.
prizadeti bolečino,žalost arrecare sofferenza, dolore
prizadeti škodo infliggere, arrecare danni

B) prizadévati si (-am si) imperf. refl. adoperarsi, cercare, ingegnarsi, premurarsi, prodigarsi:
prizadevati si za čim boljši uspeh adoperarsi per ottenere il miglior risultato possibile
prizadevati si v pomoč žrtvam potresa prodigarsi per soccorrere i terremotati

pro-cellō -ere (pro in *cellere; gl. clādēs) na tla podreti (podirati), na tla vreči: neminem eorum ha[e]c adseverare audias, sed procellunt se et procumbunt dimidiati, dum appetunt Pl. planejo s polovico života (telesa) nad mizo, hlastno se nagnejo s telesom (z životom) čez mizo, procellunt, procumbunt P. F.

pròč

daleč proč muy lejos, muy distante
madež je proč la mancha ha desparecido (ali se ha quitado)
proč! ¡deja!, ¡quita!
roke proč! ¡las manos, quietas!
proč s tem! fuera con eso!
deset je (ura) proč son las diez pasadas
vse je proč todo es perdido

produrre^*

A) v. tr. (pres. produco)

1. roditi; dati, dajati (tudi ekst.):
qui la terra produce poco tukaj zemlja slabo obrodi
la Grecia ha prodotto grandi uomini Grčija je dala velike može

2. proizvesti, proizvajati:
la fabbrica produce roulottes tovarna proizvaja bivalne prikolice

3. povzročiti, povzročati; narediti, delati; zbuditi, zbujati:
l'esplosione ha prodotto gravi danni eksplozija je naredila veliko škodo

4. predložiti; pokazati, prikazati; predstaviti; navesti, navajati
produrre un documento predložiti dokument
produrre scuse izmisliti si izgovore
produrre sulle scene prikazati na odru

B) ➞ prodursi v. rifl. (pres. mi produco) predstaviti se:
produrrsi in uno spettacolo igrati v predstavi

prognoza samostalnik
1. (napoved) ▸ előrejelzés, prognózisLeta 2030 bo po dolgoročnih demografskih prognozah v Avstriji 37 odstotkov prebivalstva starejšega od 60 let. ▸ A hosszú távú demográfiai előrejelzések szerint 2030-ban Ausztria lakosságának 37 százaléka 60 év feletti lesz.Po njegovem mnenju je to rezultat, ki so ga napovedovale prognoze izida teh volitev. ▸ Véleménye szerint ez az az eredmény, amelyet a választások kimenetelére vonatkozó előrejelzések megjósoltak.
Za ponedeljek vremenske prognoze napovedujejo, da bo na zahodu padlo med 25 in 50 mm dežja. ▸ Az időjárás-előrejelzés szerint hétfőn nyugaton 25–50 mm eső várható.

2. (o poteku bolezni) ▸ prognózisMaligni tumorji imajo v otroštvu slabo prognozo, običajno rastejo zelo hitro in povzročajo bolečine. ▸ A gyermekkori rosszindulatú daganatok rossz kimenetelűek, általában nagyon gyorsan növekednek és fájdalmat okoznak. Prognoza pa je boljša in zdravljenje uspešnejše, če je rak odkrit v zgodnjih fazah. ▸ A prognózis azonban jobb és a kezelés sikeresebb, ha a rákot korai stádiumban fedezik fel.

prosíti (prósim) imperf.

1. chiedere, domandare, richiedere, implorare, invocare, intercedere, pregare (tudi rel. ):
prositi za koga, za kaj pregare, intercedere per qcn., per qcs.
prositi odpuščanja chiedere perdono
prositi Boga milosti pregare Dio, implorare da Dio la grazia
prositi za blago razsodbo sodišča invocare la clemenza della corte
prositi za besedo chiedere la parola
prositi za pojasnilo chiedere lumi, domandare ragione di qcs.; chiedere spiegazioni, (una) spiegazione
prositi za roko chiedere la mano di (una donna), chiedere una donna in sposa
rel. prositi za sprejem med novice postulare

2. (v medmetni rabi)
a) (izraža vljudnost pri nagovoru) per favore, per cortesia:
prosim, odprite okno per favore, vuole aprire la finestra?!
vozne listke, prosim biglietti, prego!
b) (kot vljudnostni odgovor pri zahvali) non c'è di che, si figuri:
'Hvala.' — 'Prosim.' 'Grazie.' — '(Prego,) non c'è di che.'
boš kavo? (ja,) prosim (ti va) un caffe? Sì, grazie
(pri telefoniranju, tudi kadar česa nismo dobro slišali) Prosim? nisem razumel, bi lahko ponovili? Scusi, non ho capito. Vuole ripetere, per favore?
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo; chi ha bisogno non mostra denti

prôstor (-óra) m

1. spazio:
prostor in čas spazio e tempo
neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
vesoljski prostor lo spazio dell'universo
zračni prostor spazio aereo

2. locale, ambiente, vano:
kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club

3. (del površine glede na namen) area:
parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea

4. posto, spazio:
rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio

5. area; ambiente:
gospodarski prostor area economica
slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
mat. evklidski prostor spazio euclideo
šport. kazenski prostor area di rigore
strojn. kompresijski prostor cella di compressione
navt. komandni prostor posto di comando
navt. ladijski prostor stazza netta
biol. medcelični prostor spazio intercellulare
voj. mrtvi prostor angolo morto
fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
rad. režijski prostor cabina di regia
teh. zgorevalni prostor cella di combustione
biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale

próti

A) adv. contro:
biti proti essere contro, essere contrario
govoriti proti parlare contro

B) prep.

1. (za izražanje cilja premikanja) verso, a:
dim se dviga proti nebu il fumo si alza al, verso il cielo
držati steklo proti svetlobi tenere il vetro contro la luce, controluce

2. (za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju) contro:
jadrati, pluti proti vetru veleggiare, navigare contro vento
gladiti proti dlaki lisciare contro pelo

3. (za izražanje bližine časovne meje) verso:
priti proti večeru venire verso sera

4. (za izražanje odpora) contro:
bojevati se proti sovražniku lottare, combattere contro il nemico, col nemico
pritožiti se proti odločbi fare ricorso contro il decreto

5. (za izražanje česar delovanje je treba preprečiti, čemur se je treba izogibati) contro:
cepiti proti davici vaccinare contro la difteria
tablete proti glavobolu compresse contro il mal di testa; antinevralgici

6. (za izražanje neujemanja z vodili) contro:
storiti kaj proti pravilom fare qcs. contro le regole

7. (za izražanje čustvenega razmerja) verso, nei confronti di:
biti pozoren proti starejšim essere rispettoso nei confronti delle persone anziane

8. (za izražanje sorazmerja) a:
domače moštvo je zmagalo z dva proti ena (2: 1) la squadra locale ha vinto due a uno (2: 1)
načrt v merilu 1:200 progetto su scala, in scala uno a duecento

9. (v primeri z) a confronto con, rispetto a:
moje težave so majhne proti tvojim i miei disturbi sono modesti rispetto ai tuoi

10. (za izražanje okoliščin, pogojev za uresničitev česa) dietro:
vrniti proti nagradi restituire dietro ricompensa
proti plačilu, potrdilu contro pagamento, contro ricevuta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dvigniti roko proti komu alzare le mani su qcn., picchiare qcn.
iti proti koncu stare per finire
iti proti sedemdesetim, osemdesetim avvicinarsi alla settantina, all'ottantina
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. plavati proti toku nuotare, andare controcorrente
pren. on je muha proti tebi rispetto a te è insignificante
fot. fotografirati proti svetlobi fotografare controluce
med. cepivo proti davici vaccino antidifterico
med. preparat proti krčem antispastico
farm. preparat proti glistam antielmintico
farm. preparat proti kašlju tossifugo
farm. preparat proti vročini antipiretico
naprava proti kraji antifurto
navt. proti krmi, proti kljunu a poppavia, a proravia
proti nezgodam antinfortunistico
agr. sredstvo proti rastlinskim zajedavcem anticrittogamico
farm. sredstvo proti revmi antireumatico
sredstvo proti rjavenju antiruggine
farm. preparat proti steklini antirabbico
proti svoji volji controvoglia, obtorto collo lat.
sredstvo proti toči antigrandine, grandinifugo
avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante

provocare v. tr. (pres. prōvoco)

1. povzročiti, povzročati:
il terremoto ha provocato gravi danni potres je povzročil veliko škodo

2. spodbuditi, spodbujati, izzvati; zbuditi, zbujati; provocirati:
provocare all'azione spodbujati k akciji
provocare la pietà zbuditi usmiljenje
provocare il riso spraviti v smeh
le piace provocare gli uomini rada izziva moške

pŕst (-a) m

1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso

psihopatka samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (o osebnostni motnji) ▸ pszichopata
Sprva so jo označili kot psihopatko, ki bi bila s svojo obsedenostjo morda lahko celo nevarna vojvodinji, če bi živela v njeni bližini. ▸ Először pszichopatának titulálták, aki megszállottsága miatt akár veszélyt is jelenthetett volna a hercegnőre, ha a közelében él.

2. izraža negativen odnos (čudaška ali nevarna ženska) ▸ pszichopata
Njeni starši pa so pozneje pojasnili, da to sploh ni res, in jo označili za psihopatko in lažnivko, s čimer se je strinjala tudi njena sestra. ▸ A szülei később megmagyarázták, hogy ez egyáltalán nem igaz, és pszichopatának és hazugnak nevezték, amivel a nővére is egyetértett.

público javen; obči; državen

caja pública državna (občinska) blagajna
caridad pública skrb za uboge; socialno skrbstvo
carrera pública državna služba
derecho público državno pravo
hombre público politična osebnost
moral pública javna morala
mujer pública pocestnica
de utilidad pública obče koristi
vía pública cesta, ulica
de público javno
en público público javno, vpričo vseh
hacer público objaviti, v javnost prinesti
se ha hecho público razglasilo (razneslo) se je
salir en público iti med ljudi

públika (-e) f (občinstvo) pubblico; ekst. platea, udienza:
knjiga je imela velik uspeh pri kritiki in publiki il libro ha avuto un grande successo e di critica e di pubblico
televizija ima milijonsko publiko la televisione ha una platea, un'udienza di milioni di persone

pulito

A) agg.

1. čist:
biancheria pulita čisto perilo
fare piazza pulita pren. popolnoma počistiti, pospraviti, pomesti

2. urejen, negovan

3. čist, pošten, spodoben, fair, korekten:
affare poco pulito nečeden posel
gioco pulito fair igra:
avere la coscienza pulita imeti čisto vest
farla pulita elipt. poceni jo odnesti

4. pren. pog. suh:
la spesa mi ha lasciato pulito pulito nakup me je popolnoma osušil, obubožal

5. ekst. čist (ki ne onesnažuje)

B) m čisto:
camminare sul pulito hoditi po čistem

punto

A) m

1. mat. točka:
punto di contatto dotikališče
punti cardinali strani neba
punto di fuga konvergentna točka
punto morto mrtva točka (tudi pren.);
punto di orientamento orientacijska točka
punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

2. navt. lega, položaj:
fare il punto določiti lego
fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

3. pika:
due punti dvopičje
punto e virgola podpičje
punto esclamativo klicaj
punto interrogativo vprašaj
punti di sospensione, sospensivi tropičje
fare punto pren. prenehati
mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

4.
punto cieco anat. slepa pega
punto lacrimale anat. solzna pika
punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

5. točka, mesto:
punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
punto di ritrovo shajališče
punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

6. mesto, odlomek; ekst. točka:
commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

7. trenutek, hip:
arrivare a buon punto priti o pravem času
essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
a mezzogiorno in punto točno opoldne
in punto di morte tik pred smrtjo

8. rok, stopnja, točka:
essere a buon punto pren. lepo napredovati
mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
fino a un certo punto do neke meje, nekako
di tutto punto popolnoma

9. točka, ocena:
dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
vittoria ai punti zmaga po točkah

10. obrt vbod:
punto a croce križni vbod
punto erba stebelni vbod
punto smerlo robni vbod
punto metallico kovinska spojka
dare un punto na hitro zašiti

11. med. šiv:
mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

12. fiz. točka:
punto critico kritična točka
punto di ebollizione vrelišče
punto di fusione tališče
punto di gelo zmrzišče
punto di infiammabilità vnetišče

13. glasba pika

14.
punto tipografico tipografska točka

15. hist. punca, čistinski žig

B) agg. toskansko nikakršen, noben:
non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
né punto né poco kratko in malo ne

pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.

1. lasciare:
pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.

2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
pusti mu oditi lascialo andare

3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze

4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele

5. distaccare, distanziare, seminare:
najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro

6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare

7. gocciolare, grondare, versare, colare:
lonec pušča la pentola perde

8. perforare:
med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pustiti koga čakati farsi aspettare
pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
pustiti se prositi farsi pregare
le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
pustimo to lasciamo perdere
pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
ne pustiti do sebe essere inavvicinable
puščati barvo perdere il colore