Franja

nāvigō -āre -āvī -ātum (iz *nāv-agos: nāvis in agere; prim. gr. ναυαγός, jon. ναυηγός ladjevodja, kapitan)

I. intr.

1.
a) (o osebah) voziti se na ladji (z ladjo), ladjati, pluti, jadrati: Cels., Sen. rh., Sen. ph., Mel., Q., Icti., Lact. idr., n. caute, non temere, periculose Ci., decem navibus Ci., plenissimis velis (z razpetimi jadri, pren.) Ci., in alto, in fero mari, incerto cursu, hieme maximā Ci., in Asiam navigare Ci., nactus idoneum tempus ad navigandum C., qui in navigando se, quam navim, mavult incolumem Corn., naviget Anticyram H.; preg.: in portu navigo Ter. na varnem sem; pass. impers.: iis ventis istinc navigatur Ci., in provincia … navigandum fuisse Ci., ratibus adhuc navigatur Q.
b) (o ladjah) (od)pluti: Dig., decrevimus, ut classis in Italiam navigaret Ci., in portu Syracusano piraticus myoparo navigavit Ci., mediis tua pinus in undis navigat Q., naviget hinc aliā iam mihi linter aquā (pren.) O.
c) (o blagu) voziti se = biti prevažan (po morju, po rekah): ipsae merces periculo creditoris navigent Dig.

2. occ.
a) spustiti (spuščati) se v (na) morje, odpraviti (odpravljati) se z ladjevjem, odpluti, odriniti, odjadrati: eo tempore praetores navigare consuerant Ci., idonea ad navigandum tempestas C.
b) ladjariti, ukvarjati se s pomorsko trgovino: Vop. (Probus 23, 3).

3. metaf.
a) (o vojni na morju): celeriter Pompeio duce tanti belli impetus navigavit Ci. hitro je tako močno ladjevje odrinilo na morje v spopad, Regulo duce iam in Africam navigabat bellum Fl. vojna na morju se je pod Regulovim poveljstvom že pomikala proti Afriki.
b) plavati: „iam certe navigat,“ inquam, „lentaque dimotis bracchia iactat aquis“ O. —

II. trans.

1. pluti, jadrati, voziti se čez kaj, prepluti kaj, prejadrati kaj, ládjati: terram Ci., Tyrrhenum aequor V., aequor Ionium O., Atlanticum mare Sen. ph., Oceanum Sen. rh., Oceanum septemtrionalem Suet.; v pass.: totus hodie navigatur Occidens Plin., urbs pensilis subterque navigata Plin. viseče mesto, pod katerim je mogoče pluti, Nilus non statim navigari facilis Mel., non navigata maria transgressus est Mel. še ne prepluta, lacūs Romanis classibus navigati T.

2. s plovbo si pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati) si, oskrbeti (oskrbovati) se s čim: quidquid homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. kar koli si človek pridobi z oranjem, plovbo, gradnjo, je odvisno od njegove vrlosti.

nemudoma prislov
(takoj; zelo hitro) ▸ haladéktalanul, azonnal, rögtönZapomnila sta si registrsko številko vozila roparjev in jo nemudoma sporočila policistom. ▸ Emlékeztek a rablók járművének a rendszámára, és azonnal jelentették a rendőrségen.Ko sem mu poslala e-pismo, mi je nemudoma odgovoril. ▸ Amikor küldtem neki egy e-mailt, azonnal válaszolt.
Prozoren naravni gel kožo nemudoma ohladi, jo vlaži in se hitro vpija. ▸ Az átlátszó természetes gél azonnal hűsíti és hidratálja a bőrt, valamint gyorsan felszívódik.

nerazlóčen indistinto; poco claro ; (zabrisan) vago; ininteligible ; (glas) inarticulado ; (pisava) ilegible

nerazločno in hitro govoriti farfullar

nèrazlóčen indistinct, confus, vague ; (glas) inarticulé, inintelligible, incompréhensible ; (pisava) peu lisible, illisible; inséparable

nerazločno govoriti parler entre ses dents, familiarno mâchonner
nerazločno in hitro govoriti (familiarno) bredouiller

nȅspor -a -o
1. nepočasen, hiter
2. nespor hljeb kruh, ki hitro gre; -e cipele, čevlji, ki se hitro trgajo

nettle¹ [netl] samostalnik
botanika kopriva

stinging nettle pekoča kopriva
figurativno to grasp the nettle hitro in odločno ukrepati, spopasti se s težavami

news [nju:z] samostalnik
množina (edninska konstrukcija) novica, poročilo, vest; kar je novo, novost

at this news pri tej novici
a piece of news (ena) novica
to be in the news zbujati pozornost
to break the news to s.o. povedati komu slabo novico
ill news flies apace slaba novica se kaj hitro izve
no news is good news če ni novic, je vse v redu
that's news to me to mi je popolnoma novo
what is the news? kaj je novega?

no¹ [nou] pridevnik
noben, nobeden

on no account pod nobenim pogojem nikakor
of no account nevažen, nepomemben
no one nihče
no man nihče, noben človek; kdor je vedno proti
no man's land sporno ozemlje, vojska ozemlje med dvema frontama
no parking parkiranje prepovedano
no such thing nič takšnega
there is no denying ne more se zanikati
there is no knowing (saying) nemogoče je vedeti (reči)
vojska, sleng no bon zanič, ne gre
no confidence vote glasovanje o nezaupnici
no doubt seveda, nedvomno
no end zelo, močno, silno
there is no end ni konca ne kraja
to have no end of a time odlično se zabavati
no fear brez strahu, brez bojazni
no go zaman, nemogoče
no meaning nesmisel
by no means nikakor ne
now no mistake dobro me poslušaj
and no mistake gotovo, brez dvoma
no odds nič ne de
no picnic ni lahko, ni šala
in no time takoj, nemudoma, hitro
no two ways about it ni druge izbire
no wonder ni čudno, naravno
no vent nikakor
no song no supper brez dela ni jela
no cards no flowers fraza v angleških osmrtnicah (brez vabil za pogreb, cvetje hvaležno odklanjamo)
no thourough-fare prepovedan prehod

nota -ae, f (prim. nōscō) vidno znamenje, po katerem lahko kaj spoznamo, torej

1. znak, znamenje, obeležba: Col., Sen. ph., Sen. tr., si signa et notas ostenderem locorum Ci., instruit etiam secretis notis, per quas haud dubie agnoscerent sua mandata esse L., sive puer furens impressit memorem dente labris notam H., in collo figere dente notas Tib., tacitam mensae duxit in orbe notam O., foliisque notas et nomina mandat V. znamenja in besede, confuderat oris exsanguis notas pallor Cu., nota alias significat signum Fest.; metaf. znak, znamenje, priznák, razlikovalni znak, razpoznavni znak: cuiusque generis dicendi nota Ci., notae argumentorum Ci., notae facinorum Ci., notae ac vestigia scelerum Ci., nunc pinnā veras, nunc datis ore notas O., ille Numantina traxit ab urbe notam O. značilni priimek, častni priimek (sc. Numantīnus), ne qua novi initi consilii daretur nota Cu., cygni vox notam dederat Mel., mihi quoque impendere idem exitium certis quibusdam notis augurabar Plin. iun., recentibus adhuc lasciviae notis Suet.

2. occ.
a) litterarum notae pismenke, črke: Petr., qui sonos vocis … paucis litterarum notis terminavit Ci.; notae librariorum ločila: Ci.; pesn. meton. notae pismo, list, napis: inspicit acceptas hostis ab hoste notas O., accipiat missas apta ministra notas O., grandibus in tituli (po drugih tumuli) marmore caede notis O., incisa notis marmora publicis H., notarum textus obelisco incisus Amm.
b) notae tajnopis, znakovna pisava, tajna pisava, šifrirana pisava: Gell. (17, 9), quotiens autem (sc. Augustus) per notas scribit, B pro A, C pro B … ponit Suet.
c) notae hitropisna (brzopisna, tahigrafska, stenografska) znamenja, kratice, ki so jih uporabljali nam. črk in besed: verborum notae Sen. ph., comperi notis quoque excipere (pisati za kom) velocissime solitum (sc. esse Titum) Suet., praetulit titulum … significantem … celeriter confecti (sc. belli) notam Suet. z malo potezami naznanjajoč hitro končano vojno, notis excepit, quae responderat Gallus Amm., notae Tironis Isid.
d) nota v glasbi, „sekirica“: musicis notis cantica excipere Q.
e) znamenje na kaki stvari α) (na telesu) pega, lisa, znamenje, proga: caeruleae cui terga notae maculosus et auro squamam incendebat fulgor V., vitulus … quā notam duxit (ima) niveus videri H.; poseb. prirojeno znamenje, materino znamenje: dispersae per pectus atque alvum notae genetivae Suet., filii nepotesque eius anchoram in femore veluti notam generis naturalem habuere Iust., notae genitales Amm. β) vbodeno ali vžgano znamenje, tetovaža, žig: barbarum … conpunctum notis Thraeciis … iubebat anteire Ci. tetoviranega po tračansko, (sc. vitulis) notas et nomina gentis inurunt V., deformatos prius stigmatum notis … ad bestias condemnavit Suet. ožigosane, nota dorsualis Ap. (konju) na hrbet vžgano znamenje, nobiles vero latis fucatis et densioribus notis Amm.; metaf. sramotno znamenje, sramoten madež, vžgano znamenje, sramoten žig, sramota: homo omnibus notis turpitudinis insignis Ci., quae nota domesticae turpitudinis non inusta vitae tuae est? Ci., haec inusta est a te … mortuo Caesari nota ad ignominiam sempiternam Ci., o turpem notam, temporum nomen illorum! Ci. γ) znamka ali napis, etiketa na vinskem sodu ali sodu medu (medniku), s katero se zaznamuje kakovost (vrsta) vsebine; od tod meton. kakovost, vrsta: interior nota Falerni H. boljša vrsta falernca, Chio nota Falerni commixta H., vini nota optima Col., mel secundae notae Col.; metaf. sploh kakovost, vrsta: Col., Petr., aliquem de meliore nota commendare Curio in Ci. ep. z boljše strani, quivis de meliore nota Cat., beneficia ex vulgari nota Sen. ph. navadne vrste, nos ex illa prima nota non sumus Sen. ph., alia deinceps huius notae Sen. ph. in več takšnega. δ) znamenje, znak na novcih, kov, vtisnjen znak, podoba: nummi omnis notae Suet., n. nummaria Aur.; metaf.: nomen signatum praesente nota H. ki ima znak (pečat) sedanjosti, patefacere interiorem animi notam Suet. mišljenje.
f) znamenje, zabeležba v knjigi, ki izraža bralčevo zadovoljstvo ali nezadovoljstvo s tem mestom, opazka ob robu, opomba, zabeležka, zapisek: qui non notam apponas ad malum versum, sed … Ci., mittam itaque ipsos tibi libros et ne multum operae inpendas, dum passim profutura sectaris, inponam notas, ut ad ipsa protinus, quae probo et miror, accedas Sen. ph. (Epist. 6, 5); meton. pojasnjujoča opomba, zapisek, (za)beležka: Dig.
g) (za)beležka, zaznamek, opazka, ki si jo je zapisal cenzor o življenju in vedenju posameznika ter jo podal ustno ali zapisal v imenik državljanov; od tod tudi cenzorski ukor in (iz njega izvirajoče) zmanjšanje časti, prikrajšanje za čast, ponižanje, degradacija: is censoriae severitatis notā non inuretur? Ci., patrum memoriā institutum fertur, ut censores motis senatu adscriberent notas L., additumque tam meritae censoriae notae triste senatus consultum, ut … L., ignominiosis notas … dempsit Suet., cum … dempsisset cuidam appositam notam Suet.; pren.: nunc in amore tuo cogor habere notam Pr. trpeti ponižanje, padati; metaf. sploh ponižanje, osramotitev, osramočenje, sramoten madež, sramota: foedissimas turpitudinis notas subire Ci., adiectae mortuo notae sunt L., quod ad notam ignominiamque Philippi pertineret L., districtus minimā nec tamen ille notā O. niti najmanjša graja, dictus Sceleratus ab illa vicus et aeternā res ea pressa notā O. z večno sramoto, a quo repulsus tristem sustinuit notam Ph., hanc ferat virtus notam Sen. tr., adlevatae notae T., notam quasi censoriam alicui inurere Plin. iun., famosi iudicii nota Suet., ob notam materni pudoris Iust., notae aliquem eximere Gell., notā laborare Dig., super veterem segnitiae notam Cl.
h) (z roko, z očmi) dano znamenje, namig, mig(ljaj): nam dantem sibi signa maritum prima videt redditque notas O., acceptas tu quoque redde notas O.

novíca news pl (s konstr. v sg); an item of news; (a piece of) intelligence

novíce pl (vesti) arhaično tidings pl
kratke novíce news in brief
najnovejše, zadnje novíce the latest news
stara novíca stale news
raznašalec novíc paperboy, newsboy
slaba novíca se hitro izvé bad news travels fast
če ni novíc, je vse v redu no news is good news
povedati komu (slabo) novíco to break the news to someone
postopoma (počasi, obzirno) povedati neprijetne novíce to break the bad news gradually, pogovorno to break it gently
novíca se je širila kot blisk the news spread like wildfire

obíti¹ (-ídem) perf.

1. fare il giro (di), andare intorno (a), girare:
obiti gozd fare il giro del bosco
obiti Evropo girare l'Europa

2. (izogniti se) eludere, girare alla larga (di)

3. passare in rassegna, visitare:
obiti častno četo passare in rassegna il plotone d'onore
obiti razstavo visitare la mostra

4. essere colto, preso da:
obšel ga je hud dvom, strah fu preso da forti dubbi, dalla paura
obšla ga je bledica, kurja polt impallidì, rabbrividì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napredek je obšel naše podeželje il progresso si è dimenticato delle nostre campagne
pri podelitvi nagrad so ga obšli nell'assegnazione dei premi è stato ignorato
novica je hitro obšla svet la notizia si diffuse rapidamente
obiti neprijetna vprašanja glissare sulle domande imbarazzanti

obleč|i [é] (-em) oblačiti anziehen (se sich); ankleiden (se sich); žalno obleko, uniformo, talar: anlegen
figurativno slavnostno se obleči sich in Schale werfen
na hitro se obleči (etwas) überwerfen, in die Kleider fahren

ob-līvīscor -scī, oblītus sum (k linere, levis = v spominu prečrtati, iz spomina izbrisati; oblītus iz *oblīvitus)

1. pozabiti, pozabljati kaj, na kaj; tudi = hote ne misliti več na kaj (naspr. memini, in mentem venit): cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci.; z gen.: H., V., N., Iust., Sen. ph. idr., offensarum T., controversiarum ac dissensionis C., obliviscere caedis atque incendiorum Ci., nimium … oblite tuorum O.; refl.: sui oblivisci pozabljati nase =
a) ničesar ne vedeti o sebi, ne zavedati se; α) za časa življenja (= ne vedeti, v katerem času da se živi): T. (Dial.). β) po smrti: Sen. tr.
b) ne zavedati se = biti raztresenih misli: prorsum oblitus sum mei Ter.
c) spozabljati se = ne misliti na svojo dostojnost: non oblita Iuno sui Val. Fl.; redkeje z acc.: Acc., Iust., Aur., Vulg., o. artificium Ci., se quoddam oblitum N., o. amissos Graecos V., obliviscendus et illis H.; z inf.: Ter., O., Suet., emere oblitus es Ci.; z ACI: T., Cu., Sen. rh., obliviscitur se patrem esse Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: L., Cu., H., Sen. ph., ut unde audierit oblitus sit Ci.; metaf.: saecla obliviscentia Cat. hitro pozabljajoča, poma degenerant sucos oblita priores V. pogrešajoča, oblito palato O., oblito pectore Cat.

2. metaf. pozabiti (pozabljati) (na) kaj = vnemar pustiti (puščati) kaj, ne (z)meniti se za kaj: Sen. ph., Petr., o. pudoris O., feritatis ingenitae L., consuetudinis suae Ci., sui Ci., V. izneveriti se sebi (svojemu značaju, svojim navadam, načelom); z acc.: cultum oblitus es Caecil.; z inf.: obliti sunt Romae loquier linguā Latinā Naev. ap. Gell.

Opomba: Oblīvīscor v pass. pomenu: adoptivae familiae obliviscuntur Paul.; pogosto pt. pf. oblītus 3 pozabljen: Val. Fl., Val. Max., Aug., oblita mihi carmina V.

obráčati to turn (round), to revolve, to rotate, to whirl round, to gyrate

obráčati seno to turn over the hay
obráčati plašč po vetru (figurativno) to set one's sails to the wind, to swim with the stream, to turn one's coat
obráčati se to turn round, to revolve, to rotate, to gyrate, (hitro) to whirl
obráčati se na koga to appeal to someone
želodec se mi obrača ob tem (figurativno) my stomach turns at it, it turns my stomach

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

ob-solidō -āre (ob in solidāre) (z)gostiti, (s)trditi: tectorio rigide obsolidato Vitr. če se omet hitro strdi in dobi trpežno gostoto.

od prep.

1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano

2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1^o maggio 1992

3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci

5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti

7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella

9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri

10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente

odgovoríti to answer; to reply; (na kaj to something, v imenu koga for someone); to say in reply; to respond; pravo to rejoin

ostro odgovoríti to retort
pritrdilno (odklonilno) odgovoríti to answer (ali to reply) in the affirmative (in the negative)
odgovoríti z obratno pošto to reply by return (of post)
hitro odgovoríti to give a speedy reply
odgovoríti na znak, signal to reply to a signal
odgovoríti na vprašanje to answer a question
na tako vprašanje se ne da odgovoríti such a question is not answerable
v pričakovanju, da boste kmalu odgovorili anticipating your early answer

odrézati to cut off (ali away), to chop off (ali away), (skrajšati) to dock

odrézati komu roko, nogo to amputate someone's arm, leg
odrézati se (hitro odgovoriti) to answer promptly
dobro (bolje) se odrézati to do well (better)
slabo se odrézati to do badly, to come off a loser
najslabše se odrézati to get the worst (of it)

of [əv] predlog

1.
od (north of)

2.
genetiv (the master of the house)

3.
apozicija (the City of London, the month of May)

4.
(poreklo, izvor) od, iz, genetiv (of good family, Mr. Smith of London)

5.
(vzrok, posledica) zaradi, od, na (to die of hunger, to be ashamed of s.th., proud of)

6.
(snov, material) od, iz (made of steel, a dress of silk)

7.
(lastnost) s, z (a man of courage, a man of no importance, a fool of a man)

8.
(avtorstvo, način) od, svojilni pridevnik (the works of Byron, of o.s. sam od sebe)

9.
(mera) genetiv (two feet of snow, a glass of wine)

10.
o (talk of peace, news of success)

11.
(čas) večinom genetiv, od (of an evening, of late years, your letter of March)

12. ameriško
pogovorno pred, do (ten minutes of three)

13.

Razno:

to be quick of eye hitro in dobro zapažati
nimble of foot lahkonog
of old že zdavnaj
of late v zadnjem času nedavno
of course seveda, se razume
in case of v slučaju
you of all prav ti
of age polnoleten
by means of s pomočjo
for the sake of; ali in (ali on) behalf of zavoljo, zaradi
in face of, in spite of vkljub
on account of, because of zaradi
for fear of iz strahu od
in respect of z ozirom na
instead of namesto
all of a sudden nenadoma
ameriško back of za(daj)
to be on the point of (going) biti na tem, da bo (šel), biti na (odhodu)