zapitje samostalnik
1. neformalno (o proslavljanju z alkoholom) ▸ elivás, rámulatás, elmulatás
Trda pogajanja se začnejo šele kasneje, ko so že ugotovili, da ti lahko zaupajo. Drugače kot na zahodu, kjer večerja večkrat pomeni "zapitje" dobre kupčije. ▸ A kemény alkudozás csak később kezdődik, amikor megállapítják, hogy megbízhatnak benned. Ez más, mint nyugaton, ahol a vacsora a legtöbbször azt jelenti, hogy rámulatnak a jó vételre.
Če že ni bilo praznične pojedine, je podelitvi zakramenta sledilo vsaj zapitje krsta z vinom, v zadnjem času pa krstu sledi svečano kosilo. ▸ Ha már nem volt ünnepi lakoma, a szentség felvételét követően legalább jól elitták a keresztelőt, az utóbbi időben viszont ünnepi ebéd követi a keresztelőt.
2. (o alkoholizmu) ▸ iszákossá válás
Ob veselem vzdušju v pesmi svari pred nevarnostjo zapitja fanta in možnostjo odhoda z zadolženo kajžo po svetu. ▸ A vers derűs hangvétele mellett felhívja a figyelmet arra a veszélyre, hogy a fiú iszákossá válik és adósságokba verve magát vág neki a világnak.
Zadetki iskanja
- zaplêsti (-plêtem) | zaplétati (-am)
A) perf., imperf.
1. rattoppare intrecciando
2. intricare, aggrovigliare, imbrogliare; attorcigliare:
zaplesti nogo v mrežo rimanere con la gamba aggrovigliata nella rete
zaplesti verigo imbrogliare la catena
pren. zaplesti koga v svoje mreže irretire, abbindolare qcn.
3. pren. imbrogliare, complicare:
dogodek je položaj še bolj zapletel l'avvenimento ha complicato ulteriormente la situazione
4. pren. coinvolgere:
zaplesti koga v zadevo coinvolgere qcn. in uno scandalo
zaplesti koga v pogovor coinvolgere qcn. nella conversazione
5. lit. intrecciare le fila, svolgere la trama (di un romanzo, di un dramma)
B) zaplêsti se (-plêtem se) | zaplétati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. aggrovigliarsi, avvilupparsi, imbrogliarsi; rimanere aggrovigliato, intricato:
zaplesti se med trnje rimanere aggrovigliato nelle spine
2. pren. complicarsi, intorbidarsi:
položaj se zapleta la situazione si va complicando
3. rimanere implicato, coinvolto (in una relazione); avere una relazione:
zapletel se je s precej mlajšo žensko ha una relazione con una donna parecchio più giovane
4. confondersi; impappinarsi, (zlasti pri gledališki igri) impaperarsi:
jezik se mu zapleta si impappina, si impapera (a parlare, a recitare)
zaplesti se v nevarno pustolovščino imbarcarsi in una brutta avventura
zaplesti se s čudnimi ljudmi compromettersi con individui poco raccomandabili
omotičen se zapleta po cesti procede vacillando - zapozníti (-ím)
A) perf.
1. tr. ritardare, rimandare, dilazionare:
izplačilo zaostalih pokojnin je zapoznilo izbruh nezadovoljstva il pagamento delle pensioni in arretrato ha rimandato lo scoppio del malcontento popolare
2. intr. ritardare, fare tardi
B) zapozníti se (-ím se) perf. refl.
1. essere in ritardo, ritardare
2. ritardarsi, trattenersi - zasídrati (-am)
A) perf.
1. navt. ancorare; gettare l'ancora
2. grad. ancorare; strallare
3. ekst. radicare
B) zasídrati se (-am se) perf. refl. radicarsi; attecchire, mettere radici:
ta miselnost se je pri ljudeh že zasidrala questa mentalità ha già attecchito nella gente - zaspati glagol
1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszikmirno zaspati ▸ békésen elalszik, kontrastivno zanimivo békés álomba merülPo savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.trdno zaspati ▸ mélyen elalsziktežko zaspati ▸ nehezen alszik elKadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.takoj zaspati ▸ azonnal elalszikotrok zaspi ▸ elalszik a gyerekdojenček zaspi ▸ elalszik a kisbababolnik zaspi ▸ elalszik a betegzaspati med vožnjo ▸ vezetés közben elalszikposkusiti zaspati ▸ próbál elaludnizaspati v naročju ▸ elalszik az ölébenzaspati za volanom ▸ elalszik a kormánynálzaspati od utrujenosti ▸ elalszik a fáradságtólzaspati v joku ▸ kontrastivno zanimivo sírva alszik elzaspati v solzah ▸ kontrastivno zanimivo könnyekkel a szemében alszik elutrujen zaspati ▸ fáradtan alszik elbati se zaspati ▸ fél elaludniLaže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.
2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszikzaspati in zamuditi kaj ▸ elalszik és lekésik valamirőlKer sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.
3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhunymirno zaspati ▸ békésen elhunyza večno zaspati ▸ kontrastivno zanimivo örök álomba szenderül
4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskolzaspati v razvoju ▸ lemarad a fejlődésbenV politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.
5. (o delu telesa) ▸ elzsibbadnoga zaspi ▸ elzsibbad a lábaNoge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült. - zaspáti adormecerse; dormirse ; (udje) entumecerse dormirse
noga mi je zaspala se me ha dormido el pie
zaspal je (prepozno je vstal) se le han pegado las sábanas (al cuerpo) - zasúkati torcer; retorcer; volver; dar vuelta a
zasukati pogovor na kaj cambiar de conversación, dar otro rumbo a la conversación, fam cambiar disco
zasukati rokave arremangarse
sreča se je zasukala la suerte ha cambiado, fam se ha vuelto la tortilla - zatajeváti (-újem) | zatajíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. negare
2. nascondere, occultare, celare
3. rinnegare, ripudiare, sconfessare:
zatajiti vero ripudiare, sconfessare la propria fede
4. pren. fallire, fare cilecca, publ. andare in tilt:
včasih mi spomin zataji talvolta la memoria fallisce
moštvo je zatajilo la squadra ha deluso
B) zatajeváti se (-újem se) | zatajíti se (-ím se) imperf., perf. refl.
1. fingere:
zdaj se ji ni treba več zatajevati, lahko se smeje ali joče ora non ha più bisogno di fingere: può ridere o piangere (se vuole)
2. rel. mortificarsi
C) zatajíti se knjiž. (potajiti se) nascondersi, acquattarsi:
ko sta zaslišala korake, sta se zatajila al rumore dei passi si acquattarono - zató
A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto
B) zató konj.
1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare
2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene
3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male
4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria - zatŕdno adv.
1. certamente, sicuramente, indubbiamente; senz'altro:
jutri zatrdno pridem domani vengo senz'altro
2. fermamente, recisamente:
zatrdno se je odločil ha deciso fermamente - zatrésti (-trésem)
A) perf. scuotere, agitare, scrollare:
zatresti drevo scrollare l'albero
tla je zatresel nov potres il suolo fu scosso da un nuovo sisma, un nuovo sisma fece tremare il suolo
šport. napadalec, očividno razpoložen, je kar trikrat zatresel (nasprotnikovo mrežo) l'attaccante in evidente stato di grazia segnò ben tre volte, fece una tripletta
B) zatrésti se (-trésem se) perf. refl. tremare; tremolare:
spet se je zatresla zemlja la terra ha nuovamente tremato
ko je govoril, se mu je glas včasih zatresel mentre parlava, la sua voce tremò ripetutamente
pog. pren. hlače so se mu zatresle se la fece nei pantaloni - zaudárjati (-am) imperf.
1. puzzare (di), sapere (di):
zaudarja po alkoholu puzza di alcol
iz ust mu zaudarja ha l'alito cattivo
2. pren. puzzare:
govor je zaudarjal po demagogiji il discorso puzzava di demagogia - zavozláti (-ám) | zavozlávati (-am)
A) perf., imperf.
1. annodare, rannodare:
zavozlati vrv annodare la fune
2. pren. imbrogliare, complicare; intrecciare:
zavozlati zgodbo intrecciare il racconto
B) zavozláti se (-ám se) | zavozlávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. annodarsi; ingarbugliarsi, arruffarsi, imbrogliarsi
2. cacciarsi, ingolfarsi (nei pasticci, nei guai)
3. knjiž. pren. avere una relazione:
zavozlala se je s poročenim moškim ha una relazione con un uomo sposato
4. confondersi; impappinarsi:
pri razlaganju se je popolnoma zavozlal mentre spiegava si confuse completamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. črevo se mu je zavozlalo il malato accusa una torsione intestinale - zavpíti (-vpíjem) perf. ➞ vpiti cacciare un grido; gridare, urlare, strillare:
zavpiti na vso moč gridare con quanto fiato si ha in corpo - zavréči (-vŕžem)
A) perf.
1. buttar via, scartare:
zavreči stare obleke buttar via gli abiti vecchi
2. rinnegare, ripudiare; abbandonare:
mati je zavrgla otroka la madre ha abbandonato il bambino
3. rifiutare, respingere, ripudiare:
zavreči vero staršev ripudiare la fede dei genitori
4. respingere, rifiutare:
zavreči pomoč, ponudbo rifiutare l'aiuto, l'offerta
5. scartare, buttare:
lesene pluge so že zdavnaj zavrgli gli aratri di legno sono stati scartati chissà da quando
B) zavréči se (-vŕžem se) perf. refl. pren. trascurarsi, lasciarsi andare - zažgáti (-žgèm) | zažígati (-am)
A) perf., imperf.
1. accendere, appiccare il fuoco; bruciare:
zažgati ogenj accendere il fuoco
2. incendiare; bruciare:
zažgati hišo incendiare la casa
sonce je zažgalo travo il sole ha bruciato l'erba
3. gastr. (prismoditi) bruciare:
zažgati pečenko bruciare l'arrosto
4. (razvnemati, vzpodbujati) incitare, istigare; suscitare:
zažigati upor incitare alla ribellione
zažigati smeh suscitare il riso
žganje je tako močno, da zažge po grlu una grappa così forte da bruciare la gola
B) zažgáti se (-žgèm se) perf. refl. bruciarsi vivo:
zažgati se iz protesta bruciarsi vivo in segno di protesta - zdélati (-am) | zdelováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. estenuare, sfinire, fiaccare, logorare:
pot na vrh ga je zdelala la salita lo estenuò
2. pren. (pretepsti, pretepati) bastonare, picchiare, legnare
3. pren. criticare aspramente, stroncare
4. pren. danneggiare, dissestare (strada); logorare (pantaloni)
5. šol. finire la classe, gli studi:
komaj je zdelal ha finito a malapena la classe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zdelati še liter bere un altro litro
pren. zdelati nasprotnika battere, sbaragliare l'avversario
pren. zdelati previse scalare, superare gli strapiombi
B) zdélati se (-am se) perf. refl. spossarsi, estenuarsi, sfiancarsi; stancarsi - zdràv (zdráva -o) adj.
1. sano:
zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
zdravi klicenosec portatore sano
2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
zdrava vzgoja sana educazione
zdrav razum buon senso
3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre
4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
zdravo sadje frutta sana, schietta
zdravo zidovje muri solidi
5. (kot pozdrav ob slovesu)
ostani zdrav! salve!; stammi bene!
pa zdravi bodite! stateci bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano - zdrávi (-a -o) m, f, n il sano, la persona sana
PREGOVORI:
zdravi ne ve za svoje bogastvo chi ha sanità è ricco e non lo sa - zdréti (zdêrem) perf. asportare, portare via (di acque torrenziali e sim.); distruggere, dissestare:
voda je zdrla cesto l'acqua ha dissestato la strada