Franja

indiscutable [ɛ̃diskütabl] adjectif neovrgljiv, nesporen, indiskutabel

c'est indiscutable odveč je (nima smisla) o tem govoriti

īnferus 3 ali īnfer 3 (Ca.), k temu īnfrā, komp. īnferior -ius, superl. īnfimus 3 ali īmus 3 spodnji (naspr. super[us]).

A. poz. īnfer[us] redko v sg.: super inferque vicinus Ca., inferus an superus deus L. Andr., limen superum inferumque Pl.; zlasti mare inferum Ci. Tirensko morje (naspr. mare superum Jadransko morje) Ci., v pismih tudi brez mare: iter ad superum, navigatio infero Ci. ep. Pogosteje v pl.: omnia supera, infera Ci., infera in loca abire Ci. zaiti; poseb. kot evfem. za podzemlje: dii superi inferique Ci., L. nadzemeljski in podzemeljski bogovi, dii deaeque superi atque inferi Pl., Ter., per flumina iuro infera O. Od tod subst. īnferus -ī, m (sc. locus) podzemlje, pekel: porta inferi Vulg.; īnferī -ōrum, m spodnji, podzemljani, pokojniki, podzemlje, podzemeljski (spodnji) svet: impendet apud inferos saxum Tantalo Ci., existimamus illum apud inferos impiorum supplicia perferre Ci., ad inferos poenas parricidii luere Ci., ille prope ab inferis evocavit omnīs Metellos Ci., Sulla ab inferis excitandus est Ci., si ab inferis exsistat Malleolus Ci., inferorum animas elicere Ci., Cerberus apud inferos Ci., ab inferis exsistere L. od mrtvih vstati, inferos fingere Ci., deferre ad inferos Vell., precari superūm inferūmque numina Iust.; tudi nagrobni spomenik: Lact.

B. abl. sg. f. īnfrā (nam. inferā, sc. parte) stoji

I. adv. na spodnji strani, spodaj, zdolaj: iumenta in flumine supra atque infra constituta C., partes eae, quae sunt infra, dilatantur Ci., mare quod supra quodque adluit infra V., non seges est infra Tib. (v podzemlju); o mestu v govoru in spisih: paulo infra „saepe quaesivi“ inquit Ci., earum litterarum exemplum infra scripsi Ci., infra scriptum est S.; o mestu za mizo pri pojedini: Nomentanus erat super ipsum, Porcius infra H. (infra = ležeč na desni, supra = ležeč na levi), discubuere in summā Antonius et infra scriba ... Versius S. fr.; pren.: non infra descendunt, ut ad infimos perveniant L. tako nizko, liberos eius ut multum infra despectare T. zaničljivo je gledal na njegove otroke kot globoko pod njim stoječe.

— II. praep. z acc.

1. pod: argentum ... infra oppidum exspectabat Ci., infra eum locum C., ut una pars supra Ephesum, altera infra Ephesum navigaret Ci., i. caelum T., i. genua Cu., i. ventriculum Iuv., o te ineptum, qui putas meā interesse, supra terram an infra putrescam Sen. ph.; o mestu za mizo pri pojedini: infra aliquem cubare, accumbere Ci., L., Cu. (prim. I.) na desni strani.

2. (pri glagolih premikanja) dol k, (dol) do: is ... infra etiam mortuos amandatur Ci. (krajevno ime prolept. amandatur eo, ubi infra mortuos sit!); prim.: delata materia infra Veliam L. na kraj pod Velijo.

3. metaf.
a) (časovno) po, za: Homerus infra Lycurgum fuit Ci.
b) (po velikosti, dostojanstvu, ugledu) pod, za: uri magnitudine sunt infra elephantos C. manjši kot ..., res humanas despicere atque i. se positas arbitrari Ci., qui praegravat artes i. se positas H., i. servos ingenium T., (poetae) secundi vel i. secundos Ci., omnia i. se esse Ci., i. omnes infimos homines Ter., i. censum Ter., i. se collocare Suet., invidia i. tuam magnitudinem iacet T., i. Ventidium deiectus Oriens T., i. se aliquid putare Plin. iun.

C. komp. īnferior -ius

1. nižji, niže ležeč, spodnji (naspr. superior): sublicarum pars inferior C., deiectus qui potest esse quisquam, nisi in inferiorem locum de superiore motus? Ci., inferior aedium pars Ci. pritličje, labrum inferius C. spodnja ustnica, Germania superior et inferior T., ex inferiore loco subire C. navzgor se pomikati, ex inferiore loco dicere Ci. z nevzvišenega kraja govoriti (ne z odra), ripa inf. Cu., rami Q., ad inferiora penetrare Cu.; subst.: pondere in inferius ferri O. v globočino, navzdol; acc. n. adv.: altius, inferius egredi O. previsoko, pregloboko, inferius currunt equi suis (equis) O. nižje kot ..., par erat inferior versus O. vsak drugi (spodnji) stih (torej pentameter v distihu); id persequar inferius O. pozneje, bolj spodaj. —

2. metaf.
a) (časovno) poznejši, mlajši: aetate inferiores Ci., erant inferiores, quam illorum aetas Ci., inferiores quinque dies Varr.
b) (po številu, stopnji, stanu, časti, lastnosti, kakovosti) manjši, slabši, nižji: H., Prop., Q., erat inferior numero navium C., inferior copiis N., scelere par est illi, industriā inferior Ci., tu cum omnibus rebus inferior sis Ci., inferius est eorum foedus, quam ceterorum Ci., inferius genus hominum Ci., inferior gradus servitutis Ci., homines inferiores loco Ci. nižji sloji, inferioris iuris magistratus L. nižji uradniki, inferiores ordines C. nižja mesta, nižji čini, nižje stopnje, gens nulla Gallicā gente famā inferior L. ni na slabšem glasu kakor ..., Romani inferiores animo C. manj bojaželjni, non inferior quam magister Ci., dignitate non inferior Ci., supplices inferioresque Ci., inferiorem esse fortunā Ci., inferior virtute, velocitate Iust., crudelis in inferiores Ci., inferioribus auxilium ferre Iust., tempora inferiora Suet., inferius maiestate sua rati T., belli laude inf. Ci.; occ. (v boju) slabši = premagan: inferiorem esse podleči (podlegati), obnemoči, omagati: Alexandrum, quibus antea vicisset, inferiorem fore Cu., nostros non esse inferiores intellexit C., nos inferiores in agendo non futuros Ci., in causā pari inferiorem discedere Ci. premagan zapustiti bojno polje.

Č. superl. īnfimus (īnfumus) 3

1. najspodnejši, najnižji (naspr. summūs): terram esse infimam Ci., cum scripsissem haec infima Ci. nazadnje; večinoma partitivno: infimus collis C. ali mons N. vznožje hriba, gore, nomen infimum in liturā est Ci. konec imena, ab infimā arā anguis emergit Ci. izpod žrtvenika, auricula i. Ci. uhelj, ad infimum Argiletum L. v najnižjem delu Argileta, in infimo foro Pl. na spodnjem koncu trga, ab infimo solo C., infima aequora H.; subst. īnfimum -ī, n najspodnejši del: collis ab infimo acclivis C., angustiis ad infimum (čisto spodaj) fastigium C., collis infima apertus C. na vznožju odprt.

2. metaf. (po dostojanstvu, stanu itd.) najnižji, najslabši: homo Ter., ex infimo genere et fortunae gradu Ci., homo infimo loco natus Ci., infima multitudo Ci., plebs L., Cu., faex populi Ci., condicio servorum Ci., honorum gradus summis hominibus et infimis sunt pares Ci., cum infimo cive Romano (num) amplissimus Galliae comparandus est? Ci., gens H., genus, fortuna Suet., Italia, infima nationum T., precibus infimis aliquid impetrare ab aliquo, petere, ut ... L. s ponižnimi prošnjami; subst.: felicitate infimis par esse videtur Ci. najnižjim, communis infimis, par principibus N.

D. superl. īmus 3,

1. najnižji, najspodnejši: redkeje atrib.: ima sedes Ci., conviva imus H. povsem spodaj ležeč, vox H. diskant (prim. summus), sonus summus, medius, imus Plin., crura Suet., fores V., Manes V.; večinoma partitivno: fundo volvuntur in imo V., ima cauda O. konec repa, ad imam quercum Ph. pri korenini hrasta, bibitur usque eo, dum de dolio imo ministretur Ci. z dna, gurges O. globočina vrtinca, ab imis unguibus (od konca prsta na nogi) usque ad verticem summum Ci. od nog do glave, ab imo pectore V. iz globočine prsi, imae medullae O., sub imo corde V. na dnu srca, pulmonibus imis O. globoko v pljučih, fauces Ci., tellus V., auricula Amm., ima mente formidare Amm., ima cera Suet., valles Val. Fl., mare, aquae, Olympus Val. Fl., ad imos pedes Suet. do peta.

2. subst.
a) īmum -ī, n najspodnejši del, dno: Amm., Cl., ima cornuum L. korenine rogov, ima fontis O., fruges iaciantur in ima O., ab imo suspirare O. iz dna pljuč (globoko) vzdihniti, aquae imo perspicuae O. do dna, ab imo ad summum Q., ima summis miscere Vell., Val. Fl. vse narobe postaviti, qui regit ima (podzemlje) O., ima petit vitellus H. docela tone, ima petunt pisces O.
b) īmī -ōrum, m: maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji.

3. metaf.
a) (časovno) zadnji, poslednji: imus mensis O. konec leta, servetur ad imum (do konca) qualis ab incepto processerit H., ad imum Thraex erit H. nazadnje.
b) (po dostojanstvu) zadnji: superi imique deorum O., valet ima summis mutare (deus) H. = gr. τὰ ἄνω κάτω ποιεῖν.

infilare

A) v. tr. (pres. infilo)

1. vdeti, nizati; natakniti, natikati; vtakniti, vtikati:
infilare gli aghi al buio pren. govoriti tjavendan, česnati
infilare la chiave nella toppa vtakniti ključ v ključavnico
infilare il braccio sotto quello di un altro voditi koga pod pazduho
infilare una strada kreniti po cesti

2. natakniti, natikati; obleči, oblačiti; obuvati:
infilare il cappotto obleči plašč
infilare le scarpe obuti čevlje

3. natakniti, natikati:
infilare cubetti di carne sullo spiedo natikati koščke mesa na raženj

4. pren. zadeti, uganiti:
non ne infila una! ne ugane prav nobene!

B) ➞ infilarsi v. rifl. (pres. mi infilo) vriniti, vrivati se; smukniti:
infilarsi tra il pubblico vriniti se med občinstvo
infilarsi sotto le lenzuola smukniti pod odejo

īn-fringō -ere -frēgī -frāctum (in [priv.], frangere).

I.

1. prelomiti, odlomiti, razlomiti, zlomiti, zalomiti (zalamljati), lomiti: ut si quis violas... liliaque infringit O., palmam Cu., cornu tauri O., hastam L., infringitur unda genibus Val. Fl., radii infracti resiliunt Plin., articulos Q. ali manūs Petr. s prsti pokati, cervicem vulnere Val. Fl., pectore tela infracta Val. Fl. puščice, ki trgajo prsi, fluctūs, qui dant murmur infringendo Lucr.; pesn.: totas infringere vestes O. raztrgati; occ.: tibia infracto cornu O. zakrivljena, infractus remus Ci. (ki se vidi v vodi kakor) prelomljeno, infracta arundine telum V.

2. metaf. (z)lomiti, ovreti (ovirati), upogniti (upogibati), kratiti kaj, čemu, kršiti, (o)slabiti, (z)manjšati, uničiti (uničevati): ipsum florem dignitatis infringere velle Ci., animum alicuius L., modo non infracto animo, sed confirmato Ci., infractae ad proelia vires V., i. furorem, gloriam Ci., iram O., ferociam T., veritas infracta T. popačena, infracti adverso Marte Latini V., vires i. Pr., ut vis (impetus T.) militum infringeretur C., conatus adversariorum i. C., ius consulis T., tributa inf. T. znižati, testamentum Paul., famam V., T. čast kratiti, spem, (pre)kršiti Ci. infracta animi magnitudo Cu., infractum aevum Sil., infractae minae Sil., infracta (infractior Val. Max.) oratio L., malodušen, toda: infracta loqui Ci. v kratkih, pretrganih stavkih govoriti, explicatio Sen. ph. medel, suhoparen govor, infringere vocem Sen. rh. le še bebljati, infracta vox Gell. čivkajoč, voces infractae Arn. bebljajoče ljubkovanje = infracta loquella Lucr., cantūs infracti Sen. ep. bebljajoče petje, infringitur lingua Lucr. zastaja, numeri infringuntur Ci. ritem preneha, (Achillis) fortia facta modis infringere O. kratiti; o osebah: nec infracta (Venus) imperio Iovis V. neupognjena, rex armis infractus Vell., deiecti et infracti Q., infracti et obiecti Cu. —

II. ob čem razbi(ja)ti, biti, tolči ob kaj, udariti s čim ob kaj (udariti se ob kaj, v kak ud): cratera ... infregit viro O., limina, quibus infregit latus H., aulam in caput Pl., digitos citharae Stat. brenkati na ..., alicui colaphos Ter. zaušnice dati.

insanité [-nite] féminin norost, bedastoča; pluriel bedasto govorjenje, neumnosti

dire des insanités govoriti neumnosti

invertire v. tr. (pres. invērto)

1. obrniti, preobračati, preusmeriti; invertirati:
invertire la marcia avto peljati vzvratno
invertire la rotta navt. obrniti smer (plovbe); pren. govoriti, delovati popolnoma drugače
invertire la corrente elettrica invertirati električni tok
invertire uno zuchero kem. invertirati sladkor

2. preobrniti, preobračati; zamenjati

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

ira f jeza:
infiammarsi, ardere d'ira razjeziti se
accecato dall'ira ki ga je zaslepila jeza
avere in ira zasovražiti, mrziti
dire un'ira di Dio di qcn. o kom karseda slabo govoriti
fare un'ira di Dio povzročiti veliko zmedo, velik kraval

ȉspovjednī -ā -ō, ispòvjednī -ā -ō (ijek.), ȉspovednī -ā -ō, ispòvednī -ā -ō (ek.)
1. izpovedni: ispovjedni protokol protokol priznanja
2. spovedni: ispovjedni listić; na -u reći govoriti resnico kot pri spovedi

ísti (-a -o)

A) adj.

1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo

B) ísti (-a -o) m, f, n

1. isti, ista lo stesso, la stessa

2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima

istic, istaec, istoc in istuc (z enklitičnim ce okrepljeni iste, prim. illic)

I. Pron.: ta, tisti, onile, tale; Kom. ga uporabljajo, da z njim zapirajo zev: quid istuc est verbi? Pl., cum istoc ornatu Pl.; potem stoji tudi pred soglasniki: quid istic narrat? Ter., istuc quidem considerato Ci., non posse istaec sic abire Ci., istic labor Pl., istic servus Pl., istaec res Pl., istac lege Pl., istoc modo Pl., istoc pacto Ter., qui istic mos est Ter., quisquam istuc negat Ci., dicitur quidem istuc Ci., istuc humile Ci., istaec loca Ci., remove istaec Suet.; acc. n. istoc = zato, zaradi tega: Ter.; z gen.: homo istuc aetatis Pl., Ter. v tej starosti, tuus pater istuc aetatis cum esset Auct. b. Afr.; abl. n. sg. istōc pred komp. = toliko: iam istoc probiores, cum … Pl., istoc magis vapulabis, quia … Pl., istoc vilius Ter.; ce popolnoma ohranjen: istaece ridicularia Pl., istis-ce ambabus Pl.; v vprašanjih pred vprašalnico ne v obl. ci: istoci-ne pacto me adiutas? Pl., istāci-ne causā Pl., istuci-ne interminata sum? Ter., istosci-ne mores Pl. —

II. Adv. obl.:

1. istī-c (prim. istī pod iste II) tam, ondi, tu, na mestu, kjer si ti (ste vi): quis istic habitat? Pl., quid fuit istic antea scriptum? Ci., istic astato, iam istic ero Pl., istic, ubi Pl., scribite, quid istic agatur Ci., quoniam istic sedes Ci., prius hic te nos, quam istic tu nos videbis Ci., istic mane Ter. tukaj čakaj, quid istic tibi negotii est? Ter., te istic invitum non esse Ci., quocumque istic loco constitisti L.; v vprašanjih: isticine vos habitatis Pl. metaf.: tu = v (pri) tej stvari, pri tem: istic sum exspectoque, quid respondeas Ci. sem pri tej stvari = pazim na tvoja izvajanja, quid istic? (faciendum) Pl., Ter. kaj je pri tem storiti?, neque istic neque alibi tibi usquam erit in me mora Ter.

2. istin-c (iz *istim-c; prim. istim pod iste II. in illiuc pod illic II.) odtod (od tod), od tam, odondod (od ondod), s tvoje strani: libenter istinc profugi Ci., si istinc pecunia, istinc fraus est hinc pudor, honesta vita Ci. na tvoji strani, alter hinc, alter istinc assistite Pl., i. excludere Ter., i. loquere Pl., fare i. V., qui i. veniunt Ci., ilico i. Enn. takoj proč od mene!, se i. subterducere Pl., i. enim emanant Ci., i. clamor incipit L.; metaf. od tega = od te stvari (teh stvari): istinc abstulit aetas H. odtod (= od teh napak), memento ergo dimidium mihi i. de praedā dare Pl.

3. istō-c (prim. istō pod iste II.) tja, tjakaj, na tvojo (vašo) stran: do fidem istoc me intro ituram Pl., i. ad vos intromittam Pl., is, quem i. misi Suet., nimium istoc abisti Pl.; v klas. lat. prevladuje obl. istūc: adcessit istuc Ci., i. sunt delapsi Ci., dum transferor i. O., i. mens fert H. k tebi, i. ire Pl., concedere, venire Ter., mittere Suet.; metaf.
a) odtod (od tod), odonod (od ondod): nimium istoc abisti Ter.
b) tjakaj = k tej stvari, k temu: post istuc veniam Ter. k stvari, istuc ibam Ter. ravno sem hotel govoriti o tem. Apokopirana obl. stūc: Pl.

Opomba: Popolnoma napačna je poznejša pisava: ist-hic, ist-haec, ist-hinc, ist-huc, ker to niso zloženke iz iste in hic, haec, huc, hinc.

já¹ adv. pog.

1. (izraža pritrjevanje) sì

2. (izraža podkrepitev trditve) sì, già:
ja, ti pa znaš govoriti tu sì che sai parlare

3. (izraža pričakovanje pritrditve) no:
saj pojdeš z nami, ja? vieni con noi, no?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ja in ne sì e no
reči ja dire di sì, assentire, acconsentire
ne reči ne ja ne ne nicchiare

jabàna ž (t. jaban, perz.)
1. tujina: vratiti se s -e; otići na -u
2. m tujec: je li jabana ili Crnogorac?
3. govoriti na -u govoriti nesmiselnosti

japonsko prislov
1. (o jeziku) ▸ japánulOna je ena od trenutno najbolj iskanih japonsko govorečih vodičev. ▸ Ő jelenleg az egyik legkeresettebb japánul beszélő idegenvezető.
Tako se po japonsko reče dober dan. ▸ Így mondják japánul, hogy jó napot.
Kusabi po japonsko pomeni povezava. ▸ A kuszabi japánul kapcsolatot jelent.

2. (o načinu ali stilu) ▸ japán [stílus]Armaturna plošča je zgledno japonsko oblikovana. ▸ A műszerfal a japán formatervezés jó példája.

jar(s) [žar] masculin, populaire žargon, argot

dévider le jar(s) govoriti v žargonu

jars [žar]

1. masculin gosak

2.
(populaire)

dévider le jars govoriti v žargonu ( glej jar(s) )

jásen (veder) unclouded, serene, unobscured, fair, sunny; (očiten) evident, obvious, manifest; (viden) clear, conspicuous; (svetel) luminous, bright, shining, light; (razumljiv) intelligible, easily understood; (nedvomen) indubitable, unmistakable, not to be mistaken, leaving no doubt; (nedvoumen) unequivocal, unambiguous; (izrečen) explicit; (točen) precise, exact; (barva) light, light-coloured; (slog, stil) clear, lucid; (samoumeven) self-evident

jásno in jedrnato izraziti to express tersely and neatly
jásen kot beli dan self-evident, as clear as daylight (ali arhaično as noonday), as clear as crystal, as plain as a pikestaff, as plain as the nose on your face, as plain as the palm of your hand
nebo je jásno the sky is clear
to je jásno that's clear, that's flat
kot strela z jásnega out of the blue
strela z jásnega a bolt from the blue
ni mi čisto jásno it is not quite clear to me
nisem si na jásnem o tem I am not (quite) clear about it
sem jásen? do I make myself clear?, have I made myself plain on that point?
jásno govoriti to speak clearly
jásno se izraziti to make it clear
jásno se odražati na obzorju to show clear on the horizon
priti na jásno (figurativno) to clear up, to settle (o čem something)
postalo nam je jásno it dawned on us
to je popolnoma jásno (figurativno) it's perfectly obvious

jásen clair , (nebo) serein, limpide, net, pur, distinct ; (glas) sonore; évident, manifeste

jasno (vreme) je il fait (un temps) clair
jasno je kot beli dan c'est évident, c'est clair comme le jour (ali comme de l'eau de roche), cela tombe sous le sens, cela saute aux yeux
to mi ni jasno cela ne m'est pas clair, je ne comprends pas très bien
jasno govoriti parler clairement

jásen claro ; (nebo) límpido, sereno

jasna noč noche f clara
jasen kot beli dan más claro que el sol
(to je) jasno está claro
o tem sem si na jasnem lo veo perfectamente claro
jasno govoriti hablar claro
priti si na jasno empezar a ver claro
jasno videti ver claro

jaser [žaze] verbe intransitif blebetati, klepetati, brbljati, kramljati, opravljati (koga), izblebetati skrivnost; vreščati; populaire moliti

jaser comme une pie (borgne) (familier) govoriti kot iz knjige