Franja

ponaredíti imiter, contrefaire, fausser ; (dejstvo, resnico) falsifier ; (živila) altérer

ponarediti bankovec imiter un billet de banque
ponarediti denar, podpis falsifier la monnaie, une signature

ponarejen [ê] (-a, -o) gefälscht, Falsch- (denar das Falschgeld, die Falschnote, die Falschmünze); (nepristen) falsch, unecht; bilanca, številke, poslovni podatki: getürkt; predmet: nachgemacht

ponarején contrefait, falsifié, faux, imité

ponarejen bankovec billet moški spol faux (ali falsifié), faux billet de banque
ponarejen denar fausse-monnaie ženski spol
ponarejeni dokumenti faux papiers moški spol množine
ponarejen (drag) kamen pierre ženski spol fausse
ponarejen ključ fausse clef, rossignol moški spol, passe-partout moški spol
ponarejen podpis signature ženski spol falsifiée

ponarejèn (-êna -o) adj. contraffatto, falsificato, falso; adulterato, sofisticato; finto, spurio:
ponarejeni dokumenti, denar documenti, denaro falsificati
ponarejeno vino vino adulterato, sofisticato

ponarejèn falsificado; adulterado; imitado

ponarejen bankovec billete m falso (ali falsificado)
ponarejen denar moneda f falsa
ponarejen podpis firma f falsificada

poner* postaviti, deti, položiti, naložiti; leči (jajca); določiti; napisati; predložiti, predlagati; (po)nuditi; vložiti (prošnjo); vzdeti; obleči; staviti

¿cuántos años me pone V.? koliko let (starosti) bi mi dali?
poner capital (en) vložiti denar (v)
poner cara de risa nadeti si smehljajoč se izraz
poner una carta a alg. komu pismo pisati
poner cerco (ali sitio) a una plaza oblegati neko mesto
poner el coche vpreči konje
poner un coche komu dati voz na voljo
poner como nuevo (a) koga ošteti
poner dos cubiertos pogrniti mizo za dve osebi
poner los cuernos (a) (fig) komu roge nasaditi
poner cuidado, poner (la) atención (en) previden biti, paziti
poner debajo podložiti; premagati
poner espacios spacionirati
poner la firma podpisati
poner fuego zažgati
poner en duda (po)dvomiti o
poner en ejecución, poner en práctico izvesti
poner en evidencia dokazati
poner en el índice na indeks dati
poner en limpio na čisto prepisati
poner en su lugar popraviti
poner (la) mano (en) lotiti se česa
poner la mano (las manos) en uno slabo ravnati s kom, kaznovati koga
poner en marcha v tek spraviti, zakolebati
poner la mesa pogrniti mizo
poner en mil pesetas 1000 peset ponuditi za kaj (na dražbi)
poner en música uglasbiti
poner en salvo na varno spraviti, rešiti
poner entre comillas staviti med navednice
poner por condición kot pogoj staviti
poner por medio na pot postaviti (kot oviro)
poner por nombre imenovati
poner por obra izpeljati, uresničiti
poner a Dios por testigo boga za pričo klicati
pongo un duro a que no viene stavim 5 peset, da ne pride
ponerse zaiti (sonce)
ponerse bien spodobno se obleči; izboljšati svoj položaj
ponerse (por) delante vmes priti (ovira)
se me pone carne de gallina kurja polt me oblije
se me pone que... (Am) zdi se mi, da ...
¡cómo se puso! kako se je razjaril!
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
ponerse postati
ponerse bueno ozdraveti
ponerse colorado zardeti
ponerse flaco shujšati
ponerse furioso pobesneti
ponerse malo zboleti
ponerse pálido prebledeti
el tiempo se va poniendo hermoso vreme postaja lepo
se puso como la pared postal je bled ko zid
ponerse a nameravati, lotiti se, začeti
ponerse a escribir začeti pisati
ponerse a reir v smeh bruhniti
ponerse a caballo konja zajahati
ponerse al corriente uvesti se v, seznaniti se z
ponerse de acuerdo dogovoriti se, zediniti se
ponerse de codos nasloniti se (s komolci)
ponerse de mal humor postati slabe volje
ponerse de pie, ponerse en pie, ponerse derecho vstati, vzravnati se
ponerse de rodillas poklekniti
ponerse de verano poletno se obleči
ponerse en la calle dati se javno videti
ponerse en camino na pot iti, odpotovati
se puse en Kranj en dos horas de viaje dospel je v Kranj po dveh urah potovanja
¡póngase V. en mi lugar! postavite v moj položaj!

ponevériti to embezzle, to misappropriate (denar money); to peculate; arhaično to defalcate

ponevérjen misappropriated, embezzled
ponevériti denar money embezzled (ali misappropriated, fraudulently acquired), arhaično defalcations pl

ponevériti, ponevérjati détourner, soustraire ; pravno divertir, distraire; commettre une malversation, se rendre coupable de détournements

poneveriti denar divertir (ali soustraire, détourner) de l'argent

pōno -ere, pf. stlat. po-sīvī (Pl.), klas. pŏ-suī, po-situm (iz *po-s(i)nō *po-znō (iz *po- [sorod. z ἀ-πό, prim. a, ab] in sinō)

I. z ohranjenim pomenom prepozicije

1.
a) postaviti (postavljati) za kom: post eos posuerat peditem Cu.
b) vznak (na hrbet) položiti, spustiti (spuščati), zlekniti (zlekovati): artus in litore V., corpus in ripā O., se toro O. (vznak leči), positus inter cervicalia minutissima Petr., Giton super pectus meum positus Petr.; pesn.: somno (dat.) (počivat) positae bestiae V., sic positum (sc. vitulum) in clauso linquunt V.
c) posaditi (posajati): positus in solio Cyri Cu. je sédel vznak na prestol, se je usedel na prestol, posito (rahlo (nazaj) posajen) magis rege quam effuso Cu.
d) položiti (polagati) na mrtvaški oder: toro componar positaeque det oscula frater O., positum corpus V.; evfem. shraniti (shranjevati) = pokopa(va)ti: corpus Lucr., Icti., aliquem patriā terrā V., ossa collecta in marmorea domo Tib., ossa collata in urnam auream in foro quod aedificavit sub columna posita sunt Eutr.
e) položiti (polagati), da(ja)ti komu v hrambo (varstvo): testamenti tabulas in aerario C., pecuniam apud tutorem Icti.
f) denar naložiti (nalagati): pecuniam in praedio Ci., nummos in faenore H.; metaf.: beneficium bene apud aliquem ponere Ci.
g) postaviti (postavljati) kje kot posvetilni (zaobljub(lje)ni) dar: Delphis tripodem N., loricas in fano Ci.
h) (za)staviti = za stavo da(ja)ti, v zastavo da(ja)ti kaj: anulum, pallium Pl., pocula V.; pesn.: caput periculo Pl. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ogrožati.
i) nazaj (po)gladiti, urediti (urejati), (po)česati: capillos, comas O.; pren.: ancoras V. zadaj spustiti (spuščati) = v dno zasaditi (zasajati), na dno spustiti (spuščati); metaf. (z)gladiti, zagladiti (zaglajati), pomiriti (pomirjati): Notus tollere seu ponere volt freta H.; refl. o samih vetrovih: cum venti posuere (so se polegli) omnisque repente resedit flatus V.

2. odložiti (odlagati): librum Ci., tunicam Ci., velamina de corpore O., arma C., L., onus uteri O. (po)roditi, ova O. (z)nesti; metaf. položiti (polagati), odložiti (odlagati), pustiti (puščati), opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), znebi(va)ti se, izogniti (izogibati) se: vitia Ci., amores Ci., bellum S., curas L., metum O., ferocia corda V. srčne divjosti, vitam Ci. idr. pustiti življenje = izdihniti dušo, umreti, triumviri nomen T., in accusando aliquo tirocinium p. L. prestati (opraviti) preizkušnjo. —

II. pomen prepozicije je zbledel

1. da(ja)ti, položiti (polagati), (po)staviti; s samim abl. loci: simulacrum castris V.; z abl. in praep.: anulum in sede regiā Cu., epistulam in pulvino S., Diana posita (stoječa) in basi Ci., hasta posita pro aede Ci., ponere arma sub quercu V.; pesn. in z acc.: ponere stipitem in flammas O., omnia pone feros in ignes O.; pa tudi klas.: ponere ante oculos Ci., caput alicuius ante regis pedes Cu.; z adv.: hic verbenas ponite H., sellam iuxta ponere S., ponere pedem (vestigium) Ci., O., H. stopiti (stopati) kam, genu (genua) O., Cu. idr. spustiti se na koleno (kolena), poklekniti (poklekovati), scalas C. pristaviti (pristavljati), mensam H. postaviti (postavljati), edictum, libellos T. dati nabiti = razglasiti, izdati, signa posita (ki so stali) ad villas Ci.; pesn.: oscula in labellis Pr. pritisniti (pritiskati) na ustnice; metaf.: p. calculum izračunavati, (z)računati, preračuna(va)ti (gr. τὴν ψῆφον τιϑέναι): ut diligens ratiocinator calculo posito videt Col., ponatur calculus, adsint cum tabela pueri Iuv., cum imperio calculum ponere Plin. iun. poračunati, položiti račune. occ.
a) (po)saditi, nasaditi (nasajati), vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), (za)sejati: ille nefasto te posuit die, arbos H., semina, vites in ordine V., vitem ordine Ambr.
b) posvetiti (posvečevati): posita (posvečene, posvetilne, zaobljub(lje)ne darove) tollere C. (prim. I. 1. g), hic ponite lucida funalia H. položite kot posvečene darove, aurea ponetur mali felicis imago O., serta, sectos capillos O.
c) v užitek na mizo postaviti, servirati, postreči s čim: pavonem H., merum in gemmā O., cum cibo venenum L.
d) kak vojaški oddelek kje postaviti (postavljati), namestiti (nameščati), nastaniti (nastanjati), stacionirati: ibi praesidium ponit C., duas (sc. legiones) in Turonis ad fines Carnutum posuit Hirt.; metaf. koga kam prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati): aliquem sub curru solis H., modo me Thebis, modo ponit Athenis H.

2. (po)staviti, (se)zidati, (z)graditi, narediti (narejati, delati), napraviti (napravljati): aras, templa V., statuam Ci., tropaeum N., opera in capite molis Cu., tabernaculum Ci., domum, urbem in montibus V., Tibur H., Byzantium posuere Graeci T., fundamenta ponere Ci. temelj(e) položiti (polagati), tako tudi prima favis fundamina V., nidum H. delati, plesti, sestavljati, graditi, skladati; poseb. kot voj. t.t. castra ponere tabor postaviti (postavljati), utaboriti se: L., S., N. idr., loco iniquo, in proximo colle C., ad amnem, sub radicibus montis Cu., in agro Faesulano Ci.; occ. (o umetnikih) postaviti (postavljati), upodobiti (upodabljati), (na)slikati: Orphea in medio posuit V., ponere aliquam marmoream H. iz marmorja, hic saxo, ille coloribus sollers nunc hominem ponere, nunc deum H., ponere qui totum nescit H. ne znati ustvariti (predstaviti, prikazati) celote.
b) postaviti (postavljati) = ustanoviti (ustanavljati), določiti (določevati), uvesti (uvajati), da(ja)ti: leges Ci., H., praemia Ci., Ph., nomen (nomina) alicui Ci. vzde(va)ti, nade(va)ti, da(ja)ti, Liber pater ritūs posuit T.
c) postaviti (postavljati), namestiti (nameščati) koga za kaj: aliquem super armamentarium Cu. nad orožarno = za orožarja, aliquem custodem in frumento publico Ci., custodem in hortis N., aliquem in bello principem N. postaviti na čelo, Numidis (dat.) imperatorem S., alicui custodem C. dati, erant positi, ut caperent eum Ci.
d) metaf. (pred)postaviti ((pred)postavljati) = trditi, domnevati, reči (praviti), da je kaj: duo genera ponunt, deorum alterum, alterum hominum Ci., in oratione posuit animum advertere debere Arcadas N., pono satis in eo fuisse ingenii Ci., recte posuit rem publicam gratias agere posse Ci., pro certo ponere L., non videtur pro certo esse ponendum (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. očitno se ne more vzeti (jemati) za gotovo, očitno se ne da priti na čisto, positum sit (z ACI) Ci. naj velja za dognano, (pred)postavimo (vzemimo, recimo), da … —

III. metaf.

1.
a) v mislih postaviti (postavljati): pone ante oculos laetitiam senatūs Ci., verba ante facta S., in eius potestate fortuna posita est Ci. je v njegovih rokah, rem in medio ponere Ci. povedati, na znanje dati, sporočiti, tantum in eā arte Ci. toliko staviti na … ; occ.: religionem in fide Cu. zasnovati (utemeljiti) na zvestobi, virtutem in patientia N. iskati, praesidium in fugā, omnem spem salutis in virtute, auxilium in celeritate C. upati na kaj, nadejati se česa (od česa), spem in lege Ci. up(anje) staviti za zakon, zaupati v zakon, zanašati se na zakon, spem positam habere in re C. upanje imeti osnovano na čem, upanje temeljiti na čem, ponere in spem (z ACI) upanje staviti na kaj, zanašati se na kaj; pass. positum esse in re ali in aliquo stati, temeljiti na čem ali kom, odvisen biti od koga ali česa: certamen positum in virtute C., in uno Mario spes imperii ponebatur Ci., in te positum est, ut … Ci.
b) v kak namen porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati) čemu: totum diem in considerandā causā Ci., sumptum nusquam melius Ci., se totum in contemplandis rebus Ci., operam diligentiamque suam in petitione Ci.

2. v kako stanje, v kak položaj spraviti (spravljati): aliquem in culpā et suspicione Ci. koga okriviti in osumiti, aliquem in gratiā apud aliquem Ci. priljubiti, prikupiti koga komu, in illo fortunae gradu positus Cu. tako (o)srečen, eos in laude positos (slovite, sloveče, slavne) videmus Ci.

3. postaviti (postavljati), šteti med koga, imeti (šteti) za kaj: aliquem primum N., mortem in malis Ci., saltare in vitiis ponitur N., haec infamia ponuntur N. velja za … , utrosque in eodem genere praedatorum pono Ci., aliquid consolationis loco ponere Ci., plerique in parte tertiā Africam posuere S., haud in magno discrimine ponere L. ne imeti (šteti) za posebej važno, ne pripisovati posebnega pomena (posebne važnosti), in dubio ponere, utrum an … L. podvomiti, veteres inter ponetur honeste H.

4. našte(va)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): Plin., Suet. idr., hoc in oratione mea non pono Ci., cuius pauca exempla posui Ci., ponam in extremo, quid sentiam Ci., ut paulo ante posui Ci., hoc ipsum elegantius poni meliusque potuit Ci., cum in eis haec posuisset N., quam (sc. epistulam) ipsam melius est ponere, quam de ea plurimum dicere Vop., ponere vocabulum malā significatione Don. — Pt. pf. positus (pesn. postus) 3 v vseh pomenih tega glag., poleg tega pa še nix posita H. zapadli sneg, in positus pri krajevnih določilih = situs stoječ, ležeč: Roma in montibus posita Ci., Gallia sub septemtrionibus posita Ci., Delos in Aegeo mari posita Ci.

Opomba: Star. perf. posivi: Pl., posivimus: Pl., posiverunt: Ca., Ci., posiveris: Pl., Ca.; sinkop. pt. pf. postus: Lucr., Sil.

pòpušiti -īm pokaditi: popušiti cigaretu, deset cigareta na dan; popušiti mukom stečeni novac pokaditi, zapraviti težko prigarani denar

porábiti (-im) | porábljati (-am) perf., imperf.

1. consumare; finire, esaurire; ekst. mangiare; spendere, impiegare:
porabili smo vse olje in kruh abbiamo finito l'olio e il pane
porabiti ves denar spendere tutti i soldi

2. (izraža čas dejanja) metterci, impiegare:
do vrha je porabil dve uri ci ha messo due ore fino alla cima

3. (oguliti) logorare (il vestito)

poskrbéti to attend (za to), to see (za to); to look after; to provide for; to take care (of)

poskrbel bom za vstopnice (za to) I'll see to the tickets (to it)
najprej moram poskrbéti za svoje otroke first of all I must provide for my children
poskrbeli bomo, da boste dobili denar we shall see to it that you get the money
poskrbljeno je, da... arrangements have been made that (something will be done) ali for (something to be done)

posodíti, posójati prêter

posoditi denar prêter (ali avancer) de l'argent
posoditi proti obrestim prêter à intérêt(s)
posoditi proti oderuškim obrestim prêter à usure (ali à la petite semaine)
posoditi proti zastavku prêter sur gage

posréčiti se (uspeti) to succeed (in); to manage

če se mi to posreči if I succeed in it
načrt se ni posrečil the plan did not succeed
njemu se vse posreči he succeeds in everything
posrečilo se mi je pobegniti, uiti I succeeded in escaping
posrečilo se mu je to napraviti he managed to do it (ali to get it done)
ni se nam posrečilo, da bi ga videli we did not succeed in seeing him
ni se mi posrečilo, da bi našel izgubljeni denar I failed to find the money I'd lost

postránski incidental; additional; extra; secondary

postránski dohodek additional income
postránski izdatki incidental expenses pl
postránski zaslužek incidental ali casual earnings pl
to je postránska stvar figurativno it's of no consequence
denar je postránska stvar figurativno money is a secondary consideration, money is no object

postŕgati (-am) perf. ➞ strgati raschiare, grattare, fregare; scrostare:
postrgati skledo pulire la scodella
pren. postrgati komu korenček fare le fiche a uno
pren. postrgati denar iz vseh fondov raschiare tutti i fondi
med. postrgati maternico raschiare l'utero

potovanj|e¹ srednji spol (-a …) die Reise (enodnevno Tagereise, individualno Einzelreise, krožno Rundreise, počitniško Urlaubsreise, poslovno Geschäftsreise, po kopnem Landreise, po morju Seereise, tranzitno Durchreise, tja, do cilja Hinreise, v daljne dežele Weltreise, v tujino Auslandsreise, za oddih Erholungsreise, Vergnügungsreise, z avtobusom Busreise, Autobusreise, Omnibusreise, z letalom Flugreise, skupinsko Gruppenreise, Gesellschaftsreise, domov Rückreise)
agencijsko potovanje die Pauschalreise, das Pauschalarrangement
službeno potovanje die Dienstreise, die Dienstfahrt
študijsko potovanje die Studienreise, die Studienfahrt
potovanje z ladjo die Schiffsfahrt
potovanje z avtomobilom die Autoreise, die Autotour
kratko potovanje die Stippvisite
denar za potovanje das Reisegeld
priprave na potovanje Reisevorbereitungen množina
vreme za potovanje das Reisewetter
cilj potovanja das Reiseziel, dežela: das Reiseland
naveličan potovanj(a) reisemüde
organizator potovanj der Reiseveranstalter
veselje do potovanj die Reiselust
čas potovanja die Reisezeit
dan potovanja der Reisetag (prvi dan potovanja der erste Reisetag, am ersten Reisetag)
odobritev potovanja die Reisegenehmigung
spominek s potovanja das Reiseandenken
udeleženec potovanja der Reiseteilnehmer
znanec/znanka s potovanja die Reisebekanntschaft
poročilo s potovanja der Reisebericht
iti na potovanje eine Reise machen, verreisen
organizirati potovanje eine Reise veranstalten

potreb|en¹ [é] (-na, -no) nötig, notwendig, erforderlich, neobhodno: unumgänglich notwendig, unverzichtbar, [unerläßlich] unerlässlich, unabdingbar; skrb, pozornost ipd.: erforderlich, geboten; življenjsko lebensnotwendig
potreben pogoj eine notwendige Bedingung
za kaj potreben čas/denar/delo der -aufwand ( Zeitaufwand, Geldaufwand, Arbeitsaufwand)
der -bedarf (kisik Sauerstoffbedarf, prostor Raumbedarf, zrak Luftbedarf, moč Leistungsbedarf)
biti potreben notwendig sein, benötigt werden, čas, delo, denar: aufgewendet werden müssen
ali je bilo to potrebno? hat das sein müssen?
če bo potrebno wenn nötig, bei Bedarf, erforderlichenfalls
ukreniti vse potrebno Vorkehrungen treffen, alles Nötige veranlassen
ni potrebno, da … (er) braucht nicht zu …
za to sta potrebna dva dazu gehören zwei

potrebováti to need; to require; to want; to necessitate; to be in need (kaj of something)

nujno potrebováti to need (ali to want) badly
potrebováti bolniško pomoč (oskrbo, nego) to require medical care
nujno potrebujem denar I need the money badly
imate vse, kar potrebujete? have you got all you require?
imam vse, kar potrebujem I have all I need
potreboval je dve uri, da je prepisal ono pismo he needed two hours to copy out that letter
koliko časa potrebuješ, da prideš na kolodvor? how long does it take you to get to the station?
potreboval sem pol ure, da sem prišel tja it took me half an hour to get there
precéj časa si potreboval za to you have been slow about it, that took you a long time

potrebováti avoir besoin de, falloir , (nujno) nécessiter ; figurativno exiger, demander

potrebovati oddih avoir besoin de délassement (ali de repos)
ne potrebovati n'avoir que faire de quelque chose
potrebujem denar il me faut de l'argent, j'ai besoin d'argent
koliko časa potrebujete? combien de temps vous faut-il?
koliko časa boste potrebovali? combien de temps mettrez-vous?
to potrebuje mnogo časa cela demande (ali exige) beaucoup de temps
trenutno vas ne potrebujemo vous pouvez disposer