maskírati -am
I.
1. maskirati, staviti, stavljati masku, obrazinu: maskirati se za maškarado
2. davati, dati čemu prividan spoljašnji, vanjski izgled, prikrivati, prikriti
3. maskirati: maskirati položaj
II. maskirati se maskirati se, prerušiti se, obrazinom zakloniti lice
Zadetki iskanja
- medicinar zdravilo dati
medicinarse zdravilo vzeti (jemati) - mentar [-ie-] omeniti, navesti; ameriška španščina imenovati, vzdevek dati
- métalliser [-ze] verbe transitif prevleči s kovino, dati kovinski sijaj (quelque chose čemu)
- miniaturiser [-ze] verbe transitif, technique dati najmanjše možne dimenzije (quelque chose čemu)
- miscast [miská:st] prehodni glagol
gledališče slabo razdeliti vloge; dati komu neprimerno vlogo - misplace [mispléis] prehodni glagol
napačno namestiti (postamti), dati v napačne roke, založiti kaj - misterm [mista:m] prehodni glagol
napačno označiti, dati napačno ime - mobilize [móubilaiz] prehodni glagol
vojska mobilizirati
ekonomija sprostiti, dati v obtok; razgibati - moderniser [-ze] verbe transitif modernizirati, prenoviti času ustrezno, dati novejšo obliko (quelque chose čemu)
moderniser les méthodes modernizirati, posodobiti metode - modificō -āre -āvī -ātum (modificus iz modus in facere)
1. prav, primerno umeriti (umerjati); le pt. pf. modificātus 3 prav umerjen: verba, membra Ci., corpora Ap. sredine se držeča, vitae genus otiosum, actuosum, ex utroque modificatum Aug. sredine med obema se držeč (= vmesen) način življenja.
2. metaf. mero da(ja)ti, umeriti (umerjati): tibi Fr. — Soobl. modificor -ārī -ātus sum
1. izmeriti: quanta longinquitas corporis ei mensurae conveniret, modificatus est Gell.
2. metaf. mero da(ja)ti, umeriti (umerjati): orationi Ap., desideriis Ap., Fr.; med. mere se držati, mero poznati: in sumptibus Ap. - monnayer [mɔnɛje] verbe intransitif kovati novce; unovčiti; dati si plačati, vleči denar iz
- monter [mɔ̃te] verbe intransitif iti gor, iti kvišku, povzpeti se, lesti na; vzpenjati se, dvigati se; narasti; biti visok (à 100 mètres 100 m); (vsota) znašati, znesti (à 100 francs 100 frankov); prihajati (nevihta); napredovati; goljufati pri mešanju (kart); verbe transitif nesti gor; naviti (uro); dati v okvir (sliko); zajahati (konja); agronomie naskočiti, ubrejiti; opremiti; postaviti (šotor); montirati; vdelati (dragulj); prirediti (slavnost); naščuvati (contre proti); théâtre naštudirati, inscenirati, uprizoriti
se monter opremiti se, oskrbeti se; dvigati se; commerce znašati; technique dati se montirati; figuré razvneti se (duhovi); priti v zamah, v gibanje
monter à cru, à dos, à nu, à poil jahati brez sedla
monter un cheval jahati
monter en l'air (argot) vlomiti
monter en amazone jahati v damskem sedlu
monter une attaque pripravljati napad
monter un complot skovati zaroto
monter en auto, en avion, en chemin de fer, à bicyclette, à cheval stopiti v avto, v letalo, v železniški vagon, zajahati kolo, konja
monter à Paris z juga se preseliti v Pariz
monter un bateau à quelqu'un (populaire) natvesti komu kaj; nalagâti se mu
monter l'escalier iti po stopnicah navzgor
monter au cerveau, à la tête stopiti, iti v glavo (vino)
il est monté colonel napredoval je za polkovnika
monter sur ses grands chevaux (figuré) prevzetovati
monter la garde nastopiti stražo
monter le coup à quelqu'un (populaire) prevarati, prelisičiti koga
monter sa maison opremiti hišo s potrebnim
monter comme une soupe au lait (figuré) vzkipeti, razburiti se
monter en croupe jahati (konja) za jezdecem
monter la tête à quelqu'un naščuvati koga
monter sur le théâtre, sur les planches iti h gledališču, postati igralec
monter à la tribune stopiti na govorniško tribuno
les prix montent cene se dvigajo
les générations qui montent generacije, ki prihajajo, doraščajo
ma température a encore monté moja temperatura se je spet dvignila
faire monter quelqu'un razjeziti koga - montrer [mɔ̃tre] verbe transitif (po)kazati; dati videti, prinesti na dan; postaviti na ogled; razkriti; dokazati
se montrer pokazati se; izkazati se
montrer ses bijoux razkazovati svoj nakit
montrer le chemin, la porte pokazati pot, vrata
montrer la corde biti oguljen
montrer les dents à quelqu'un (figuré) pokazati zobe komu
montrer quelqu'un du doigt pokazati s prstom na koga
montrer le poing à quelqu'un s pestjo zažugati komu
se montrer au public stopiti pred občinstvo
montrer les talons pokazati peté, zbežati
montrer patte blanche (familier) pokazati dogovorjeni spoznavni znak, geslo, da lahko vstopimo - motivar povzročiti, povod dati, utemeljiti, motivirati
- motive3 [móutiv] prehodni glagol
(zlasti pasivno) dati povod za kaj; napotiti, razložiti, motivirati
an act motived by hatred dejanje pogojeno v sovraštvu - mould2 [mould]
1. prehodni glagol
britanska angleščina ulivati (vosek); modelirati, oblikovati (out of iz)
upodobiti (on po)
gnesti (testo); profilirati
2. neprehodni glagol
dati se oblikovati, izoblikovati se
to mould o.s. on s.o. zgledovati se po kom - mount3 [máunt]
1. neprehodni glagol
vzpenjati se, povzpeti se, dvigniti se; zajahati
figurativno dvigniti se, rasti, naraščati (up)
kopičiti se (dolg, težave itd.)
2. prehodni glagol
popeti se (na goro, konja, kolo); postaviti, posaditi (on na)
peljati po reki navzgor; opremiti s konji; namestiti, sestaviti, montirati (stroj); vgraditi, vdelati (kamen v prstan); nalepiti, uokviriti (sliko)
vojska postaviti stražo, stražiti
gledališče & figurativno inscenirati; preparirati (žival, insekta); dati pod mikroskop
mounted troops konjenica
mounted police policija na konjih
to mount guard (over) postaviti stražo, nastopiti stražo
to mount the throne sesti na prestol
vojska to mount a gun postaviti, montirati top
to mount a specimen dati primerek pod mikroskop
to mount the high horse prevzetovati
to mount on posoditi komu konja - mouth2 [mauð]
1. prehodni glagol
pompozno (afektirano) izgovarjati, uzgovoriti; dati v usta, jesti, žvečiti; dotakniti se z ustnicami; navajati konja na uzdo
2. neprehodni glagol
afektirano govoriti; pačiti se (at komu) - moveō -ēre, mōvī, mōtum (prim. skr. mīvati rine, potiska, giblje, premika, gr. ἀ-μεύομαι prihajam naprej, prekašam)
A. (na istem mestu)
I. v pravem pomenu
1. ganiti (gibati), kreniti (kretati), premakniti (premikati), tresti, stresti (stresati), potresti (potresa(va)ti), pretres(a)ti: caelum Ci., facem O., urnam V., fila sonantia ali nervos O. strune ubirati, citharam O. na citre brenkati, tympana O. biti (igrati) na bobnice (pavke), terram, mare, sidera, oras O. stres(a)ti, humum saltu O. razrvati, zmešati, agros, tellurem V. razriti, preora(va)ti, obdel(ov)ati; preg.: m. omnes terras, omnia maria Ci. ep. nebo in zemljo (z)mešati, spraviti v gibanje; poseb. kot voj. t.t. arma movere (gr. τὰ ὅπλα κινεῖν) za orožje (z)grabiti, prije(ma)ti: V., L.; metaf.: m. arma adversus aliquem L., m. arma pro aliquo O., m. aliena arma O., neutra arma m. O ne (o)stati na nobeni strani, ostati nevtralen, leo arma movet V. se postavi v bran; o telesu in njegovih delih: m. caput, colla O., labra (v tihi molitvi) O., vocalia ora ad citharam O. peti, ora vana O. žvečiti s praznimi usti, membra Lucr., manūs, nares, oculos Q., cum capite capillos O., crinem per aëra O. vihrati puščati, pennas per auras O. mahati s perutmi, bracchia in herbas O. spustiti v travo, move formicinum gradum Pl., quāque pedem movi (se ganem), manat locus O.; tako tudi: quoquo vestigia movit Tib., m. alieni stomachum Ci. ali bilem Pl., H. povzročiti, da komu zavre kri, žolč = koga razdražiti, razjeziti; pren.: vis aestūs corpora movit L. je prevzela; pass.: atomus gravitate et pondere movetur Ci., moenia mota forent O. bi bilo omajano, mota tremoribus urbs O. pretreseno, motos fluctus componere V. razburkane; med. in refl. gibati se, premikati se, meziti se (= počasi, komaj zaznavno se premikati): glebae coepere moveri O., mons movetur V. se stresa, pontus movetur V. valoví, dentes moventur Cels. se majejo, venae desistunt posse moveri O. biti, utripati, ranae moventur propter aquam Ci. skačejo, hostes moventur L., suo motu moveri Macr. sam od sebe se gibati, se movere impigre L., move te ocius Ter., movere se ad bellum L. pripravljati se na vojno; in tako poseb. moveri ali movere se pantomimično se gibati, pantomimsko plesati: festis moveri diebus H., tres tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., histrio cum paulum se movit extra numerum Ci. kadar v gibanju telesa in obraza le malo prekrši pravilo, moveri Cyclopa (= saltare Cyclopa) H. pantomimično prikazovati Kiklopa; nam. se movere tudi movere corpus ad numeros Sen. ph. ali m. membra ad certos modos Tib.; act. movere = med. ali refl.: terra movet L. se stresa, voluptas movens (= in motu, naspr. voluptas stans v miru, mirujoča, po Epikurovem nauku) Ci., tako tudi: perturbationes sunt moventes affectiones Ci. so menjajoča se (hipna) čustva (afekti) (naspr. manentes affectiones), res moventes (v nasprotju z istim izrazom pod B.) ali subst. moventia -ium, n: Icti. sama od sebe gibajoča se, tj. živa bitja.
2. pretvoriti (pretvarjati), spremeniti (spreminjati): forma mota est O., voltum (gr. acc., po obrazu) sermone movetur V. —
II. metaf.
1. duševno gibati, premikati ali obračati, preudariti (preudarjati), razb(i)rati, premišlj(ev)ati, razmišlj(ev)ati: movere se ad motus fortunae C. (gl. mōtus -ūs), neque se in ullam partem movere C. ali neutram in partem moveri Ci. ne potegniti (vleči) z nobeno stranko, ne odločiti se za nobeno stran, ne nagibati se na nobeno stran, ostati nevtralen, animus Catilinae eadem illa movebat S. je gojil še isto misel, je bil še istih misli, multa movens animo V. (prim. volvō); tudi samo: Iuno multa movens V.
2. (na telo, duh, srce, voljo) delovati, učinkovati, vplivati, vpliv imeti na koga, kaj, moč imeti nad čim: pulchritudo movet oculos Ci., prata movent animum V., si quid tunc moverimus Cels. če tačas dražilno učinkujemo; pass. (ki ga nav. slovenimo z act.): non moveri amicitiae memoriā Ci., iudex suspicione non movetur Ci., exterae nationes nobilitate moventur Ci., populos gratiā movetur Ci., neque specie movetur V., iisdem rebus moveri (= gr. συμπαϑεῖν) Ci. biti dovzeten za iste vtise (vplive), cum animi inaniter moveantur Ci. ko (ob)čutijo navidezen dójem (vtis); z notranjim obj.: nihil horum ora te moverunt Ci., milites earum regionum consuetudine multum moventur C. navada močno vpliva na vojake, nil moveor super imperio V. = ne brigam (menim) se za vrhovno oblast (poveljstvo).; occ.
a) strašiti, prestrašiti, ustrašiti, (pre)plašiti, (raz)buriti, vzburka(va)ti, vznemiriti (vznemirjati), osupniti (osupljati): movebat haec multitudo hostium Alexandrum Iust.; pogosteje v pass.: iustis formidinis causis moveri Cu., movebatur animo et extimescebat Ci., moveri multitudine hostium Iust. ali novitate monstri O., hostium clamore non territus qui possem vestro moveri? Vell., absiste moveri V. nehaj se bati, ne boj se, Venus mota minis V.
b) ganiti, dotakniti (dotikati) se, vznemiriti (vznemirjati), (o)mehčati, (o)mečiti, v srce seči (segati), pretresti (pretresati) komu srce, vzbuditi (vzbujati) komu usmiljenje (sočutje): moverat plebem oratio L., dicta nihil moverunt quemquam L., movebat (sc. eos) patris senectus Cu., m. animos iudicum Q., Manes fletu V., saxa gemitu O., Acheronta movebo V. (o)mehčal, misericordiā moveri C., Roscii morte moveri Ci.
c) navdušiti (navduševati), navdahniti, navdihniti (navdihovati): aliquem thyrso O., quos Bellona saeva movet Lucan.
d) (glede na miselnost) pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati): acute, peracute moveri Ci. (zelo) ostroumno misliti; tako tudi: quasi acutule moveri Aug.
e) (raz)dražiti, (raz)jeziti, (raz)srditi: movet feroci iuveni animum comploratio sororis L., praecipue eum movit, quod … Cu., men' moveat cimex Pantilius? H., Dianae non movenda numina H., qui irascitur, motus est Sen. ph. je zblojen.
f) (politično) spraviti (spravljati) v gibanje, premakniti (premikati), (raz)dražiti, razburiti (razburjati), razburka(va)ti, (raz)vne(ma)ti, dvigniti (dvigati), prebuditi (prebujati), vznemiriti (vznemirjati): omnia S., res Fl., rebus motis T. v burnem času, motae rei fama T. o poskusu prevrata, quieta movere magna merces videbatur S., movetur servitium in Siciliā Ci. ali civitas S. ali Thessalia Fl. vstaja, se dviga.
3. (o)majati, (s)premeniti (spreminjati), pretres(a)ti: alicuius sententiam Ci., fidem, fatum O., nihil moventur nuptiae Ter. ostane, kakor je bila (sklenjena), sed ea non muto, non moveo Ci. tega ne drugačim, ne spreminjam, moveri mutarive putas bellum V. da se bliža koncu ali da se drugače obrača, igitur movere et quatere, quidquid usquam aegrum esset, aggrediuntur T., nihil motum ex antiquo L. nobena sprememba starih običajev.
4. premakniti (premikati) koga, nagniti (nagibati), (pri)siliti, nagnati (naganjati) koga k čemu, pripraviti (pripravljati) koga do česa, siliti koga k čemu, da bi kaj storil, kaj storiti, preprič(ev)ati, pregovoriti (pregovarjati): quos pecunia movere non potuit Ci., suis quemque stimulis movere ad bellum L., quem (sc. Eurybiadem) cum minus quam vellet moveret N., Lentulus aeris alicui magnitudine movetur C. (slovenimo z act.), consilio eius motus est N. dal se je pregovoriti njegovemu nasvetu, ubogal je njegov nasvet, motus precibus mulierum Iust.; z inf.: me non moveat per altum ire V.; s conj.: cuius reprehensio me vehementer movet, non solum ut … , verum etiam ut … Ci., eisdem de causis, quominus dimicare vellet, movebatur C.; pt. pf. mōtus 3 pri abl. causae se nav. ne sloveni: irā, amore motus O. iz jeze (v jezi), iz ljubezni; subst. pt. pr. moventia -ium, n nagibi, motivi, gibala: quaedam quasi moventia Ci.
B. (z mesta, od koga)
I. (v pravem pomenu)
1. ganiti, premakniti (premikati), pomakniti (pomikati), umakniti (umikati), odmakniti (odmikati), odpraviti (odpravljati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): lapidem hinc Cod. Th., fundamenta, deum loco Ci., thesaurum loco Icti. izkopati, armenta stabulis V. izgnati, omnia, quae moveri possunt N. = res moventes L. premično imetje, premičnina, diductis aedificia angulis vidimus moveri (da se razmikajo) iterumque componi Sen. ph., neque motis senibus et feminis iuventus sola restitit T.; pren.: move a te moram Pl. nemudoma pojdi na delo, nemudoma se loti dela; refl. in med. ganiti se, premakniti (premikati) se, odpraviti (odpravljati) se, oditi (odhajati), odriniti (odrivati), dvigniti (dvigati) se: neque se quoquam movit ex urbe N., se loco movere non posse C. (o ladjah v brezvetrju), se humo O., se gremio alicuius Cat., se de Cumano Ci., se istinc Ci., se hinc O.; abs.: Aurora se movet ali Aurora movetur O. se dviga; occ.
a) kot medic. t.t. loco, loco suo ali sedibus suis moveri, v stiku tudi samo moveri Cels. (o kosteh) premakniti (premikati) se, izpahniti (izpahovati) se.
b) kot voj. t.t. castra movere „tabor premakniti (premikati)“ = (iz tabora) odriniti, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, dvigniti (dvigati) se, naprej se pomakniti (pomikati): Ci. idr., castra loco non movere L., castra ex eo loco m. C., qui exercitu lustrato cum Arretium versus castra movisset et contra Hannibalem legiones duceret Ci., castra ad Euphratem, ad hostes m. Cu.; tudi movere (refl.) castris, ex stativis L.; tudi samo movere: iniussu movere non audere L., m. Canusio Ci., a Samo L., in Indiam Cu.; od tod med. in refl.: portis in arva moveri V. od vrat odriniti v boj na poljane, extra confinia moveri Gallorum Amm., priusquam Tissaphernes se moveret N. se je mogel ganiti, ibi delectarum cohortium stationem relinquens praecepit iis, ne se ex eo loco ante moverent quam ipse ad eos venisset L. naj se ne ganejo, nusquam te vestigio moveris L. ali nec vestigio quisquam movebatur L. ne ganiti se, ne premakniti se; tako tudi: signa movere L. (metaf. o biku V.) ali signa e castris m. L. = „vojna znamenja premakniti (iz tabora)“ = na boj oditi (odhajati), odriniti, dvigniti (dvigati) se, m. agmen ali copias Babylonem, a Gazā ali exercitum ex hibernis Cu. dvigniti (dvigati) se z vojaškim krdelom, četami, vojsko iz tabora, zimovišča, aciem et castra m. V. dvigniti se z vojsko in taborom.
c) kot relig. t.t. bidental movere H. strelno znamenje premakniti (in s tem oskruniti).
d) movere catulos leaenae H. ugrabiti (ugrabljati).
2. izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), poditi, prepoditi, zapoditi, spoditi, izpodriniti (izpodrivati), pahniti (pehati) iz česa, s česa, od kod: movebatur civilis discidii specie Ter., mota loco O. pregnana iz domovine, m. aliquem possessione Ci. ali ex agro Ci. ep., moveri possessionibus ac dis penatibus Ci. ali sedibus Ci., loco signiferum C. odstaviti, gregem loco Pl. igralce pregnati z njihovega mesta (z odra), veros heredes Ci. izpodriniti, hostem statu L. ali hostes gradu L. pregnati s položaja, corpus statu Ci. ali ex statu Cels. premakniti s položaja, aliquem senatu S. idr. ali de senatu Ci. ali loco senatorio L. ali ordine senatorio Suet., tudi samo ordine Plin. iun. pahniti (izključiti) iz senata; tako tudi tribu Ci., in inferiorem locum de superiore Ci. potisniti; metaf. odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati) od česa: nemo te de sententiā movere potuit Ci., m. aliquem a vero S. fr.; od tod poznolat. movere aliquem (z)begati, (z)motiti koga: me movet, quod ali quia … Icti.
3. na dan spraviti (spravljati), prinesti (prinašati) odkod, dobaviti (dobavljati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): limum e gurgite O. razri(va)ti, motum ex profundo mare Cu. iz globine vzburkano, do dna razburkano, movere vina (sc. ex apothecā iz kleti) prinesti (prim. testa moveri digna bono die H.), fatorum arcana movebo V. bom spravil na dan = bom razkril, Manes movet (po nekaterih izdajah ciet) V. kliče na dan; occ.
a) nam a Caecilio propinqui minore centesimis nummum movere non possunt Ci. ep. iz Cecilija ne morejo sorodniki iztisniti niti beliča za manj kot 12% (letnih) obresti.
b) kot vrtnarski t.t. (= gr. ὁρμᾶν) gnati, odgnati (odganjati), pognati (poganjati): sarculus corticem movet Col.; nav. refl. se movere ali med. moveri pognati (poganjati): et gemma se et cortex movet Col., de palmite gemma movetur O.
c) kot obr. t.t. prinesti (prinašati): Iovi ferctum Ca.
d) kot medic. t.t. gnati kaj, na kaj, k čemu: sudorem, urinam Cels., alvum Ca., Cels., acria lacrimas movent Cels.; med.: ex ore spumae moventur Cels. pene se cedijo iz ust. —
II. metaf.
1. narediti (delati), vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati): Cels., Suet., discordias, societatem consilii publici, indignationem L., misericordiam, suspicionem, fletum populo Ci., lacrimas Q., Sen. ph., alicui invidiam, alicui risum Sen. ph., ea potitio et risus hominum et querellas moverat Ci., verbis odia aspera movi H.
2. zače(nja)ti, podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se: ab Iove carmina nostra move O. (prim. gr. ἐκ Διὸς ἀρχώμεσϑα), deae, cantūs movete V. zapojte, maius opus moveo V., novos ortus moveri Stat. (o Avrori), ego istaec moveo aut curo? Ter. je moje delo, moja skrb?, m. bellum Ci., L., seditionem Icti.; splošno: ne quid a tergo moveretur L., Cu. da ne bi prišlo do česa, do kakšnega poskusa, ut nihil usquam moveri viderunt L.; refl.: iam undique pugna se moverat Cu. se je bila začela; occ. sprožiti (sprožati), pognati, spodbuditi (spodbujati) kaj, da(ja)ti pobudo za kaj, k čemu, nače(nja)ti, omeniti (omenjati), zače(nja)ti govoriti o čem, na dan priti (prihajati) s čim: actionem, consultationem L., quaestionem T., historias H., iocum S. izmisliti si dovtipno besedo; od tod tudi: numen movisse deos traditur L. bogovi so baje dali znamenje, Iuppiter, exemplum veritus, derexit in ipsum fulmina qui nimiae moverat artis opem O. ki je bil pokazal; kot jur. t.t. zače(nja)ti, razpravljati, vršiti, pognati (poganjati), sprožiti (sprožati): controversiam nominis T. (Dial.) ali de verbo Cels., controversiam alicui, accusationem, quaestionem, litem, … Icti.