Franja

mānō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. kapniti (kap(lj)ati), teči: Enn. ap. Macr., V., Lucr., Tib., Col., fons sub ilice manat O., non semper imbres manant in agros H., alvei manantes per latera T., patribus … manare gaudio lacrimae L., lacrimae, quae … laetitiā manant Q., licet illi plurima manet lacrima H., diu flevit manantibusque adhuc lacrimis … inquit Cu.; aliquid manat aliquā re kaj teče po čem, mezi (iz česa, po čem), kaj se cedi (curi, curlja, se solzi) iz česa, po čem: simulacrum sudore manavit Ci., culter manans cruore L. okrvavel, krvav; pren.: omne supervacuum pleno de pectore manat H. izgine; subst. manantia -ium, n (= gr. τὰ ῥεύματα) iztoki, izcedki, sluzenje: ulcerum m. Plin. ali samo manantia Plin. izcedki iz gnojne razjede.

2. metaf.
a) razli(va)ti se, širiti se, razširiti (razširjati) se, razpas(ova)ti se: aër, qui per maria manat Ci., multa a lunā manant Ci., sonitus manare per aures Lucr., manavit (sc. malum) per Latium Ci., tertia (sc. pars philosophiae), per omnes partes sapientiae manat et funditur Ci., fidei nomen manat longius Ci. je širšega obsega, ima širši pomen, rumor manat totā urbe L. ali per compita H.
b) iziti (izhajati), pri(haja)ti, izvirati, nasta(ja)ti: omnis honestas manat a partibus quattuor Ci., peccata ex vitiis manant Ci., a Socrate haec omnis philosophia manavit Ci. —

II. pesn. trans. točiti, pretočiti (pretakati), preli(va)ti, od sebe da(ja)ti, (iz)potiti: lacrimas marmora manant O., m. longam salivam Iuv., suco picem resinamque Plin., sudorem purpureum Plin.; pren.: fidis enim manare poëtica mella te solum H. da se samo iz tebe cedi pesniški med = da si samo ti pravi pesnik.

manumit [mænjumít] prehodni glagol
zgodovina osvoboditi od suženjstva, dati prostost

margin² [má:džin] prehodni glagol
narediti rob, napisati obrobne opombe
ekonomija dati polog za kritje

marier [marje] verbe transitif poročiti; oženiti, omožiti; dati v zakon; figuré združiti (à z), (s)kombinirati, sestaviti (barve)

se marier poročiti se; omožiti se, oženiti se, vzeti se; figuré združiti se, ujemati se, skladati se, harmonirati
fille féminin à marier za možitev godna hči
se marier civilement, religieusement poročiti se civilno, cerkveno
elle s'est mariée avec un médecin poročila se je z nekim zdravnikom

marītō -āre -āvī -atum (marītus)

1. (o)ženiti (moškega), zamož da(ja)ti, (o)možiti (žensko): maritandum esse principem T., alicuius filiam splendidissime m. Suet., matrimonia m. Ap. skleniti (sklepati), lex de maritandis ordinibus Suet. (= lex marita H.; gl. marītus) zakon o sklenitvi zakonskih zvez; subst. pt. pf. marītātae -ārum, f omoženke, poročene ženske, zakonske družice (naspr. virgines): Lact.

2. metaf.
a) (o rastl.) oploditi (oplojevati): glaebas fecundo rore Cl., hoc maritantur virescentia e terra Plin.;
b) (o živalih) maritari (med.) ploditi se, razmnoževati se, pariti se: Varr., (pass.) biti oploje(va)n, biti oplemenje(va)n: Col., Plin.
b) rastline privez(ov)ati na kaj, spojiti (spajati) s čim: (sc. vitibus) maritare populos H., ulmos vitibus Col.

market² [má:kit]

1. prehodni glagol
dati na trg, prodajati na trgu, dati v prodajo

2. neprehodni glagol
kupovati, prodajati, trgovati, hoditi na trg

marquer [marke] verbe transitif zaznamovati, obeležiti, označiti; pustiti sledove na, v; zabeležiti si; napovedati, kazati (čas); poudariti, uveljaviti; izraziti, pokazati; dati razumeti; določiti (čas, cilj); verbe intransitif stopiti v ospredje, zbuditi pozornost

se marquer (po)kazati se, izražati se
marquer le coup (familier) poudariti važnost kake stvari; pokazati svojo nevoljo zaradi česa
marquer de son empreinte (figuré) vtisniti svoj pečat
marquer le linge à ses initiales označiti perilo s svojimi inicialkami
marquer mal (familier) ne imeti dobre postave
marquer la mesure udarjati, dajati takt
marquer un but (nogomet) zabiti, doseči gol
marquer les pages paginirati
marquer sa place avec ses gants z rokavicami označiti svoj sedež
marquer le pas stopati na mestu (tudi figuré), ne se premakniti z mesta
marquer un point zabeležiti točko, uspeh (nad nasprotnikom)
marquer un tournant pomeniti preokret
le thermomètre marque 10 au-dessus de zéro termometer kaže 10° nad ničlo
ces événements ont marqué dans ma vie ti dogodki so pustili trajne sledove v mojem življenju

maschiettare v. tr. (pres. maschietto) dati tečaje (na kaj)

masculiniser [-linize] verbe transitif napraviti moškega, dati moški značaj, dati moškost

maskírati -am
I.
1. maskirati, staviti, stavljati masku, obrazinu: maskirati se za maškarado
2. davati, dati čemu prividan spoljašnji, vanjski izgled, prikrivati, prikriti
3. maskirati: maskirati položaj
II. maskirati se maskirati se, prerušiti se, obrazinom zakloniti lice

medicinar zdravilo dati

medicinarse zdravilo vzeti (jemati)

mentar [-ie-] omeniti, navesti; ameriška španščina imenovati, vzdevek dati

métalliser [-ze] verbe transitif prevleči s kovino, dati kovinski sijaj (quelque chose čemu)

miniaturiser [-ze] verbe transitif, technique dati najmanjše možne dimenzije (quelque chose čemu)

miscast [miská:st] prehodni glagol
gledališče slabo razdeliti vloge; dati komu neprimerno vlogo

misplace [mispléis] prehodni glagol
napačno namestiti (postamti), dati v napačne roke, založiti kaj

misterm [mista:m] prehodni glagol
napačno označiti, dati napačno ime

mobilize [móubilaiz] prehodni glagol
vojska mobilizirati
ekonomija sprostiti, dati v obtok; razgibati

moderniser [-ze] verbe transitif modernizirati, prenoviti času ustrezno, dati novejšo obliko (quelque chose čemu)

moderniser les méthodes modernizirati, posodobiti metode

modificō -āre -āvī -ātum (modificus iz modus in facere)

1. prav, primerno umeriti (umerjati); le pt. pf. modificātus 3 prav umerjen: verba, membra Ci., corpora Ap. sredine se držeča, vitae genus otiosum, actuosum, ex utroque modificatum Aug. sredine med obema se držeč (= vmesen) način življenja.

2. metaf. mero da(ja)ti, umeriti (umerjati): tibi Fr. — Soobl. modificor -ārī -ātus sum

1. izmeriti: quanta longinquitas corporis ei mensurae conveniret, modificatus est Gell.

2. metaf. mero da(ja)ti, umeriti (umerjati): orationi Ap., desideriis Ap., Fr.; med. mere se držati, mero poznati: in sumptibus Ap.