Franja

dämmern

1. es dämmert morgens: dani se, abends: mrači se

2. dremati; Medizin biti somnolenten

dañar poškodovati; škodovati, škodljiv biti; pokvariti

dañarse pokvariti se

danebensein^*, daneben sein* biti zmeden/razburjen

daniederliegen^*

1. biti bolan, ležati bolan

2. biti na tleh/na psu

3. etwas daniederliegen lassen puščati vnemar

darüberliegen^*, darüber liegen* biti nad; (höher sein) presegati

darüberstehen^*, darüber stehen* biti nad, biti vzvišen nad

dasein^*, da sein* biti tu; bivati; (bestehen) obstajati

datare

A) v. tr. (pres. dato)

1. datirati, navesti datum:
datare una lettera datirati pismo

2. datirati, postaviti v časovni okvir:
non è possibile datare con esattezza l'avvenimento dogodka ni mogoče natančno datirati

B) v. intr. veljati, biti v veljavi; biti iz(pred), izvirati:
la disposizione data dal mese scorso odredba je v veljavi od prejšnjega meseca
l'iscrizione data dal tredicesimo secolo napis je iz trinajstega stoletja
a datare da oggi od danes naprej

dater [date] verbe transitif datirati, pripisati dan in leto; verbe intransitif začeti se, imeti svoj začetek, izvirati (de iz); biti odločilne važnosti; biti zastarel, biti iz mode

à dater de (ce jour) od (tega dne, danes) naprej
dater de loin biti starega datuma, oddavnaj
ce traité date du 18^e siècle ta pogodba datira iz 18. stoletja
dater une lettre datirati pismo
il ne date pas d'hier on ni od včeraj; on ni neumen, neizkušen
cet événement date dans ma vie ta dogodek je odločilne važnosti v mojem življenju
cette théorie commence à dater ta teorija postaja zastarela
cela ne date pas d'hier to ni novo

dauern¹ trajati; ([bestehenbleiben] bestehen bleiben) biti trajen

dauern² (er dauert mich) smiliti se (smili se mi); biti žal (žal mi ga je)

dazukönnen^* biti kriv za, ich kann nichts dazu nisem kriv za to, nič ne morem za to

dazwischenkommen^* priti vmes, biti vmes; (sich einmischen) vmešavati se, vtikati se

dazwischenliegen^* biti vmes

dazwischenstehen^* biti/stati vmes

deamō -āre -āvī -ātum

1. smrtno zaljubljen biti v koga, zelo hrepeneti po kom, umirati od ljubezni: aliquem Pl., Afr. fr.; od tod = veliko veselje imeti nad čim: d. munera Pl.

2. obvezan biti komu, od srca hvaležen biti komu: deamo te, Syre Ter.

débarquer [debarke] verbe transitif izkrcati; razkladati, iztovoriti; figuré odstaviti, znebiti se; verbe intransitif izkrcati se; izstopiti (de iz); dospeti; prenehati biti član ladijske posadke (o mornarju)
masculin:

au débarquer pri prihodu
débarquer un ministre incapable odstraniti, odstaviti nesposobnega ministra
il s'est fait débarquer odstavili so ga, znebili so se ga
(familier) débarquer chez quelqu'un nenadoma prispeti, priti h komu

dēbeō -ēre -uī -itum (nam. dehibeō iz dē in habeō) „od koga kaj imeti“, od tod

1. dolgove imeti, dolžan biti, dolgovati: debebat? immo in suis nummis versabatur Ci., se debere fatentur C., ii, qui debent Ci. = debentes L. dolžniki; pogosto subst. pt. pf. dēbitum -ī, n dolg(ovi): debitum solvere Ci. ep.; z dat. personal: quibus debui Ter. moji upniki, ut illi quam plurimi deberent S.; z acc. rei: pecuniam Ci., S., debita pecunia Ci. dolžni denar, d. decumas Ci., frumentum Ci., C., Q.; preg.: animam debere Ter. (po gr. καὶ αὐτὴν τὴν ψυχὴν ὀφείλειν) = ves zadolžen biti; z obema sklonoma: ei mille drachmas debeo Ci. ep.; pren.: oratio iuventuti nostrae deberi non potest Ci. se ne more (pri)kratiti, navis, quae tibi creditum debes Vergilium H. ki si dolžna vrniti.

2. pren.
a) (po obvezanosti) dolgovati, dolžan biti, zavezan biti: iuvenem nil iam caelestibus debentem V., patriae poenas debeo V. zaslužil sem, da me domovina kaznuje, haec dextra debet Turnum gnato patrique V. dolguje Turna sinu in očetu = mora Turna ubiti za sina in za očeta; debetur alicui gre komu, pristoji komu: quanta diis gratia debeatur Ci., misericordia, quae tibi nulla debetur Ci., poena, quae tanto facinori debetur Ci.; od tod pt. pf. dēbitus 3 dolžen, pristojen: praemia reddant debita V., debitae laudes, lacrimae L., debita Nymphis corona H.; subst. dēbitum -ī, n dolžnost, obvezanost: omni debito liberatur Cu.; occ. debere z inf. (pomeni moralno dolžnost): dolžnost imeti, morati, non debere ne smeti: ne frumentum conferant, quod praestare debeant C., homines, qui te et maxime debuerunt et plurimum iuvare potuerunt Ci., qui pace volunt frui, bello exercitati esse debent N., se meritos esse, ut agri vastari non debuerint C. da se ne bi bila smela pustošiti, iam nunc debentia dici H. kar se mora že zdaj povedati, statim vicisse debeo Ci. treba bi bilo, da sem zmagal.
b) (po naravi ali usodi) dolžan biti (kaj storiti ali trpeti): tu nisi ventis debes ludibrium, cave H. če ti ni usojeno, da boš igrača vetrovom, urbem cerno debere nepotes O. da je vnukom določeno sezidati mesto, naturae debitum reddere Ci., N. naravi dolg vrniti (evfem.) = umreti, prim.: debemur morti nos nostraque H.; occ. (pesn.) deberi določen biti, namenjen biti: cui regnum Italiae Romanaque tellus debentur V., Aenean scis caelo deberi V.; dēbitus 3 določen, namenjen, pripadel: tellus fatis debita V. po usodi določena, od usode obljubljena, debitus fatis V. ali morti L. smrti namenjen, debita coniunx O. od usode določena.
c) α) hvalo dolžen biti komu za kaj, morati se komu zahvaliti za kaj: quamvis Priami deberem plurima natis V., alicui plurimum pro beneficiis debere C., cui debere salutem confiteor O., vitam tibi debere fatetur O. β) dolžan biti, hvaležen biti: d. bonis omnibus Ci., tibi O.

deber dolgovati, dolžan biti; morati biti zahvalen; morati

deber agradecimiento dolgovati zahvalo
quedar debiendo, guedar a deber dolžan ostati
deber mucho imeti velike dolgove
no debo decirlo tega ne smem povedati
debe de estar allí biti mora tam; gotovo je tam
debo de manifestar moram pojasniti
deberse spodobiti se; temeljiti (a na)
el error se debe a (que)... pomota temelji na tem, da ...
como se debe kot se spodobi; zasluženo

déborder [debɔrde] verbe intransitif razliti se, stopiti čez bregove; biti prepoln; bruhniti (en v); prekipevati, figuré póčiti; vulgairement kozlati; marine odpluti (na morje); militaire vdreti, prodreti v; verbe transitif presegati, moleti ali segati čez (quelque chose, de quelque chose kaj); figuré prekašati, premagati; marine spustiti v vodo, odriniti (čoln); militaire obiti; odrezati, odparati rob

se déborder razliti se čez bregove
se déborder en dormant v spanju se razkriti
la rivière a débordé reka je prestopila bregove
déborder de joie, de santé prekipevati od veselja, zdravja
mon cœur déborde de reconnaissance srce mi je prepolno hvaležnosti
verre masculin plein à déborder prepoln kozarec
la nappe déborde largement la table prt sega precéj čez mizo
l'orateur a débordé son sujet govornik je šel čez meje svojega predmeta
déborder l'ennemi sur la droite obiti sovražnika na desnem krilu
faire déborder quelqu'un (familier) razjeziti, raztogotiti koga
faire déborder le vase, la coupe (figuré) napraviti mero polno, pripeljati do kraja potrpežljivosti
la goutte d'eau qui fait déborder le vase kaplja vode (malenkost), ki napravi mero prepolno