Franja

izžrébati sortear; echar (a) suertes ; (z novcem) echar a cara o a cruz ; (dodeliti z žrebom) elegir por la suerte

biti izžreban (o srečki) sortearse

jajc|e srednji spol (-a …)

1. živalstvo, zoologija das Ei (znesti legen); živalstvo, zoologija -ei (galebje Möwenei, golobje Taubenei, gosje Gänseei, kačje Schlangenei, kokošje Hühnerei, kukavičje Kuckucksei, nojevo Straußenei, račje Entenei); v kuhinji: (čajno Frischei, domače Landei, enodnevno Trinkei, na oko Setzei, Spiegelei, v prahu Trockenei, za valjenje Brutei, natrto Bruchei, Knickei, umešano Rührei, v slanici vloženo Solei)
poširana jajca množina verlorene Eier
figurativno Kolumbovo jajce das Ei des Kolumbus
znesti jajce ein Ei legen
nesti jajca Eier legen
valiti jajca Eier bebrüten
stepsti jajce ein Ei steif schlagen
velik kot jajce eigroß, kot golobje: taubeneigroß, kot kurje: hühnereigroß
… jajce/a, za jajca Eier-
(ura za kuhanje jajc die Eieruhr, kuhalnik za jajca der Eierkocher, podstavek za jajca der Eierständer, presvetljevalnik za jajca die Eierlampe, žlička za jajca der Eierlöffel, figurativno ples po jajcih der Eiertanz)

2. (modo) das Ei; ➞ → modo
figurativno praskati se po jajcih herumlungern

3.
jajca množina (šara) der Krempel
figurativno pustiti vsa ta jajca den ganzen Krempel umwerfen
figurativno stara jajca alte/olle Kamellen, der Schnee von gestern, ein alter Hut
|
kot po jajcih hoditi: wie auf Eiern
figurativno delati kot z jajcem wie ein rohes Ei behandeln
figurativno biti si podoben kot jajce jajcu sich gleichen wie ein Ei dem anderen, sin očetu ipd.: wie aus dem Gesicht geschnitten sein
figurativno iskati dlako v jajcu ein Haar in der Suppe suchen, (jemandem) am Zeuge flicken
jajce več od pute ve das Küken will klüger sein als die Henne

jájce œuf moški spol ; (fiziologija) ovule moški spol , testicule moški spol

jajca nesti pondre
jajca valiti couver
gnilo jajce œuf pourri (ali gâté)
mehko kuhano jajce œuf à la coque
trdo kuhano jajce œuf dur
na (volovsko) oko ocvrto jajce œuf sur le plat
umešana jajca œufs brouillés
nadevano jajce œuf farci
surovo jajce œuf cru
Kolumbovo jajce l'œuf de Colomb
biti podoben kot jajce jajcu se ressembler comme deux gouttes d'eau
iti (hoditi) kot po jajcih (avoir l'air de) marcher sur des œufs

jájce (-a) n

1. uovo:
leči, odlagati jajca fare le uova
ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
jesetrova jajca uova di storione, caviale
mravljinčja jajca uova delle formiche

2. uovo (di gallina):
izpiti jajce bere un uovo
nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
nositi, valiti jajca fare le uova
pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
(na) mehko kuhana jajca uova à la coque
trdo kuhana jajca uova sode
na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
žvrkljana jajca uova frullate
jajca v prahu uova in polvere

3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
jajca cianfrusaglie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
čajna, pitna jajca uova da bere
valilna jajca uova da covare
gastr. nadevana jajca uova farcite
poširana jajca uova in camicia
PREGOVORI:
boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche

jájce huevo m ; fiziol óvulo m

gnilo jajce huevo podrido
sveže (surovo) jajce huevo fresco (crudo)
trdo (mehko) kuhano jajce huevo duro (pasado por agua)
ocvrto jajce huevo frito
stepéno jajce huevo batido
posajeno jajce huevo al plato
nadevano jajce huevo rellenado
umešana jajca huevos revueltos
Kolumbovo jajce el huevo dc Colón
prodajalna jajc huevería f
izleči jajca empollar (ali sacar) los huevos; aovar
biti podoben kot jajce jajcu parecerse como dos gotas (ali como un huevo a otro)
iti, hoditi kot po jajcih andar como pisando huevos

jamči|ti (-m) zajamčiti einstehen für; (etwas) garantieren, die Gewähr übernehmen (für), (etwas) gewährleisten; za dolgove, škodo: haftbar sein für; pravo (biti porok) bürgen für (tudi figurativno), Bürgschaft leisten; pravo za izdelek: für Mängel einstehen
figurativno jamčiti varen prehod freies/sicheres Geleit gewähren

japi samostalnik
lahko izraža negativen odnos (povzpetnik) ▸ yuppieNaši zlati japiji in dobičkarji so dokazali, da jim nič ni sveto in da mislijo, da lahko z denarjem počnejo vse. ▸ A mi drága, irdatlanul jól kereső yuppie-jaink bebizonyították, hogy számukra semmi sem szent, és a pénzükért bármit megkaphatnak.
To je izrazito hladen svet mladih japijev z Wall Streeta, svet, v katerem je vsakdo kralj ali to vsaj mora biti. ▸ Ez a fiatal Wall Street-i yuppie-k kifejezetten rideg világa, egy olyan világ, ahol mindenki király, vagy legalábbis annak kellene lennie.
O prenosnih telefonih se ni več govorilo le med tehničnimi zanesenjaki ali pregrešno bogatimi japiji. ▸ A mobiltelefonok már nem csak a technológia iránt fogékonyak vagy a dúsgazdag yuppie-k beszédtémája voltak.

jas|en (-na, -no)

1. dan, nebo: klar; nebo ponoči: sternklar, sternenhell, sternhell; (veder) heiter

2. izjave, besede, nameni ipd.: klar, sonnenklar, eindeutig, [unmißverständlich] unmissverständlich, dezidiert; (jasno začrtan) [festumrissen] fest umrissen; (določen) bestimmt
jasno in razločno povedati ipd.: klar und deutlich
biti jasno klar sein
jasno je es ist klar, es besteht Klarheit (über)
postati/postajati jasen/jasno [klarwerden] klar werden (komu jemandem), sich herausstellen, deutlich werden
postajati jasnejši deutlicher werden, an Klarheit gewinnen
jasno se opredeliti eine klare Front beziehen

jásen (-sna -o)

A) adj.

1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
jasno vreme tempo sereno
jasen tolmun un limpido tonfano
jasna mesečina chiaro di luna
inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
jasen glas voce chiara
jasne besede discorso lineare

3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
jasne ideje idee chiare
jasen dokaz chiara prova
ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
jasen odgovor risposta inequivocabile

4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
jasen smeh riso schietto
spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

B) jásni (-a -o) m, f, n
menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
priti si na jasno venire in chiaro
biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.

jasn|o¹ srednji spol (-ega, ni množine)
biti si na jasnem im Klaren sein über, o samem sebi: (mit sich selbst) im Reinen sein
ne biti si na jasnem (o) sich im Unklaren sein über
priti si na jasno (o) sich (etwas) klar machen; ins Reine kommen (mit)
kot strela z jasnega wie der Blitz aus dem heiteren Himmel

jáven public; (vsem dostopen) open to all; accessible, common, known to all; used by all; not secret, not underhand

jávna dela public works pl
program jávnih del public works programme
minister jávnih del minister of public works
jávna dela za zaposlitev brezposelnih relief works pl
jávna dražba public auction
jávni blagor common (ali public) weal, general (ali public) welfare
jávni delavec someone active in public life
jávna hiša (licensed) brothel, arhaično bawdy house
jávna knjižnica public library
jávna kuhinja za brezposelne public kitchen
jávno mnenje public opinion
jáven park public gardens pl
jávna pot, cesta open road
jávno poslopje public building
jávna (raz)prodaja public sale
jávno obveščanje public information
jávno pooblastilo public authority
jávno pravo public law
jávni razglas public notice
jávni red public order
jáven protest public protest
jávna predavanja lectures pl open to the public
jávna (državna) služba public service
jáven škandal scandal
jávno stranišče public convenience, toilet
jávni telovadni nastop gymnastic display
jávni tožilec public prosecutor
jávno tožilstvo office of the public prosecutor
jávna zdravstvena služba public health service
jávno življenje public life
to je jávna tajnost that is an open secret
biti v središču jávnega življenja to be in the public eye

jàz (mêne)

A) pron.

1. io, me:
jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
meni ne verjameš? a me non credi?
pojdi z menoj vieni con me
(v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
mene ne bo doma io non sarò a casa
strah me je (io) ho paura
sanja se mi (io) sogno

2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
poberi se mi! e vattene!
bodi mi zdrav! stammi bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
dobiva se pri meni ci troviamo da me
zaleže za dva mene ne vale due come me
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
drugi jaz l'alter ego

jeben:
figurativno biti jeben draufzahlen

jéča (zgradba) jail, prison, gaol; (zapor) imprisonment, arrest, custody, detention, incarceration, committal to prison; (na policiji) custody, confinement, giving in charge

grajska, podzemeljska jéča dungeon
vojaška jéča detention barracks pl, VB žargon glasshouse
stroga jéča close arrest; (zaprt)
v jéči in custody, imprisoned, incarcerated
oseba, ki je pogosto v jéči pogovorno jailbird
(po)beg iz jéče breakout, escape from jail, jailbreak, (nasilna osvoboditev) jail delivery
ubežnik iz jéče jailbreaker
biti, sedeti v jéči to be in prison, pogovorno to pick oakum, to do time, žargon to do bird
bil, sedel je v jéči pogovorno he has done time
izpustiti iz jéče to release
izpustiti iz jéče proti jamstvu (kavciji) to release someone from prison on bail
bil je obsojen na tri mesece (pol leta) jéče he was sentenced to three months' (six months') imprisonment, ali pogovorno to a three (six) months' stretch
obsoditi na dosmrtno jéčo to sentence someone to prison for life, to give someone a life sentence
vreči v jéčo to throw someone in gaol, to imprison
on bo končal v jéči he'll wind up in prison
vtakniti v jéčo to put (ali to clap) in prison, to send to prison, to commit to prison, to imprison
zapreti v jéčo to jail, to take into custody, to imprison, to incarcerate

jéča cárcel f ; prisión f ; establecimiento m penitenciario

grajska, podzemeljska ječa mazmorra f, calabozo m
iti v ječo ir a la cárcel
obsoditi na 5 mesecev ječe condenar a cinco meses de cárcel
sedeti, biti v ječi estar en la cárcel
vreči, vtakniti v ječo meter en la cárcel

jed [é] ženski spol (jedi …) das Gericht, das Essen, die Speise (mlečna Milchspeise, začetna Vorspeise); -gericht (glavna Hauptgericht, gobja Pilzgericht, hitro pripravljena Schnellgericht, jajčna Eiergericht, mesna Fleischgericht, narodna Nationalgericht, postna Fastenspeise, predpripravljena Fertiggericht, ribja Fischgericht)
najljubša jed das Leibgericht, die Lieblingsspeise, das Lieblingsgericht
biti pri jedi bei Tisch sitzen

jéd (-í) f

1. pietanza, piatto, cibo:
kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
gastr. glavna jed piatto forte
gotova jed piatto del giorno
hladna jed piatto freddo
jed po naročilu piatto su ordinazione
mesnata jed pietanza di carne
narodna jed specialità del luogo
rel. postna jed cibo magro
začetna jed (predjed) antipasto

2. (uživanje hrane) il mangiare:
biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente

jédec

biti slab jedec comer poco
biti hud jedec ser de buen comer, fam tener buen saque
on je dober jedec (fam) tiene buen diente

jésti to eat; to take food; to take one's meal(s); to have one's dinner (oziroma lunch oziroma supper oziroma breakfast); (hraniti se) to feed

dietično jésti to keep to a diet
dobro jésti (gostiti se) to enjoy sumptuous fare, to be regaled
glasno jésti to munch
jésti pri kom (biti na hrani) to board with someone
jésti s krožnika to eat from a plate
pohlepno, požrešno jésti to eat greedily, to eat like a wolf, to wolf one's food, to be a gourmandizer
naglo jésti to bolt down, to devour, to gulp down
rad jésti (svinino) to be partial to (pork)
rad jém sladice I have a sweet tooth, I like sweets
jésti na tuj račun to sponge, to be a sponger
jésti skupaj z (npr. v menzi) to mess with
jésti s tekom to relish one's food
jésti brez teka to eat without appetite
dati komu kaj jésti to give someone something to eat, to feed someone, (živalim) to feed (animals)
on ima komaj kaj jésti he lives from hand to mouth
ona malo (veliko) jé she is a poor (a hearty ali a great) eater
on obilno jé he is a great trencherman, he plies a good knife and fork
preveč jém I overeat
on jé samo ribe he eats nothing but fish
pri njih se dobro jé they keep a good table
jaz vse jém I eat anything
rajši jém teletino I prefer veal
mi jémo v restavraciji we take our meals in a restaurant
ves dan nisem ne jedel ne pil I've had nothing to eat or drink all day long
on mi jé iz roke (figurativno) he eats out of my hand, I've got him eating out of my hand
jedel sem do sitega I have eaten (ali I have had) my fill, pogovorno I'm full up
kdor ne dela, naj ne jé no work, no food
jésti kolikor kdo zmore to eat as much as one can

jéza anger; (divja) rage, wrath; (tiha) sulks pl, sulk, pique; temper, indignation, passion; pesniško choler; wrathfulness

nagla jéza irascibility, hot temper
ves iz sebe od jéze biti to be ablaze with anger, to be beside oneself with rage
nagle jéze swift to anger
izbruh jéze a fit of anger (ali of passion, of temper)
zaripel od jéze flushed with anger
v hipni jézi, v navalu jéze in a fit of anger (ali of pique)
biti nagle jéze to be irascible, to be hot-tempered, to have an evil temper
biti v jézi s kom to have a grudge against someone, pogovorno to have it in for someone
kuhati jézo na koga to bear a grudge against someone
jézo kuha name he bears me a grudge
staro jézo kuhajo name they have an old grudge against me
dati duška svoji jézi to give vent to one's anger
kipeti, pihati od jéze to simmer (ali to fume) with anger
stresti svojo jézo nad koga to wreak one's anger on someone, to take it out on someone, to vent one's anger on someone
izliti svojo jézo na koga arhaično to pour out the vials of one's wrath upon someone
jéza se mu bo kmalu ohladila, polegla his anger will soon subside