Franja

vēnālicius 3 (vēnālis)

1. naprodaj (na prodaj) bivajoč, napródajen, prodájen, kupen: iumenta Petr., funis Aur., venaliciarum mercium navis Icti. trgovska ladja; metaf.: matrimonia Icti. Od tod subst. vēnālicium -iī, n carina, užitnína, davek od prodaje: Cod. I.; pl. vēnālicia -iōrum in -iûm, n izvozno in uvozno blago: portoria venaliciûm L.

2. k trgovini s sužnji sodeč, postavljen naprodaj, dan v prodajo, napródajen, prodájen (o sužnjih): familia Dig., familiae Suet., greges Plin. Od tod subst.
a) vēnālicium -iī, n naprodaj postavljena ali kupljena skupina sužnjev: Dig., venalicium titulis pictum Petr.; v pl.: Ulp. (Dig.).
b) vēnālicius -iī, m trgovec s sužnji: Plin., Suet. idr., multi venalicii Africanos et Laelios divitiis superarunt Ci.

ventaja ženski spol premoč, prednost, posebna pravica, korist, ugodnost, dobiček; doklada k plači

juego de ventaja hazardna igra
buscar su ventaja skrbeti za (misliti na) svojo korist
dar ventaja dati prednost, dati ugodnost
llevar (ali tener) ventaja imeti prednost (sobre pred)
eso redunda en su ventaja to je ugodno zanj
sacar ventaja (de, a) imeti korist (od)

ventriduct [véntridʌkt] prehodni glagol
premikati k trebuhu

veranlagt nadarjen, nagnjen k

verbalism [və́:bəlizəm] samostalnik
izraz, beseda; fraza, prazne besede; verbalizem, nagnjenje k ustvarjanju besed; dlakocepstvo

vērgere^* v. intr. (pres. vērgo) knjižno nagniti, nagibati se k:
vergere al tramonto zahajati

vernāculus 3 (verna)

1. v (gospodarjevi) hiši rojen, k domačim sužnjem sodeč: servi Tert.; subst.
a) vernācula -ae, f v hiši rojena sužnja, domača sužnja: M., Ambr.
b) vernāculī -ōrum, m v hiši rojeni sužnji, domači sužnji, hišna družina: Ap.; kot nesramni šegavci (dovtipneži), sramotilci: Mart., Suet.

2. metaf.
a) tuzemski, domač, domoroden, rimski: Varr., Auct. b. Alx., Col., Plin., Ap. idr., artifices L., crimen Ci. od tožnika samega izmišljen(a), consilium Pl. od nas izmišljen, cotidianae res et vernaculae Ci.
b) occ. v Rimu domač, Rimu lasten, rimski, glavnomesten, velikomesten, mesten: vitia, urbanitas T., vernacula multitudo nuper in urbe dilectu habito T., sapor Ci., festivitas Ci. ep., plebs Tert.

vertebrate [və́:tibrit]

1. pridevnik
vretenčen; ki ima hrbtenico, ki spada k vretenčarjem
figurativno čvrst

2. samostalnik
zoologija vretenčar

Vertragsbeitritt, der, Recht pristop k pogodbi

Verwünschung, die, pošiljanje k vragu; Verwünschungen ausstoßen preklinjati

vēsīcālis -e (vēsīca) k sečniku (sečnemu mehurju) sodeč, mehuren: herba Plin. Val. mehurna rastlina, „mehurnica“.

vēsīcārius 3 (vēsīca) = vēsīcālis k sečniku (sečnemu mehurju) sodeč, mehuren: aqua Marc. bolečine v mehurju zdraveča; subst. vēsīcāria -ae, f (sc. herba) bot. „mehurnica“, rastl., ki zdravi bolečine v mehurju (morda volčje jabolko): Plin.

vesperāscō -ere, vesperāvī (incoh. vespera) nagniti (nagibati) se k večeru, (z)večeriti se, (z)mračiti se: vesperascente iam die T., vesperascente caelo N.; impers.: vesperascit Ter. dela se večer, večeri se, ubi iam vesperaverat Gell.

vestiārius 3 (vestis) k oblekam (oblačilom) sodeč, obleki (oblačilom) namenjen, oblačilen: arca Ca. zaboj za obleko, negotiator Dig. trgovec z oblačili, oblekar. Od tod subst. vestiārium -iī, n

1. shramba (zaboj) za obleko: Plin., Vop., Aug., Cass.

2. sužnjem dajana oblačila, obleka: Col., Sen. ph., Icti.

veterāmentārius 3 (vetus) k starini (starim stvarem, starim rečem, v staro šaro) sodeč, za starino (stare stvari, stare reči, staro šaro) namenjen: sutor Suet. čevljar krpač (krpár).

veterārius 3 (vetus) k starini sodeč; od tod subst.

1. veterārium -iī, n shramba za starino (= za staro vino): Porph.

2. veterāria -ium, n zaloge starega vina: aspice veteraria nostra et plena multorum saeculorum vindemiis horrea Sen. ph., non contenti vina diffundere, et veteraria per sapores aetatesque disponere, invenimus quomodo stiparemus nivem, ut … Sen. ph.

veterīnārius 3 (veterīnus) k vprežni živini sodeč, živinski, živalski, veterinarski, živinozdravniški: medicina Col. ali ars Veg. živinozdravstvo, veterina; subst. veterīnārius -iī, m živinozdravnik, veterinár: Col.

viatorial [vaiətɔ́:riəl] pridevnik
spadajoč k potovanju; potovalen

vīcēsimārius (vīcēnsimārius) 3 (vīcē(n)simus; vīcē(n)sima sc. pars) k dvajsetemu delu (dvajsetin(k)i) sodeč, dvajsetinski: aurum vicesimarium L. petodstotni davek (= dvajseti del prvotne kupnine), plačan ob osvobajanju sužnjev; subst. vīcē(n)simārius -iī, m pobiralec petodstotnega davka („dvajsetár“) ob osvobajanju sužnjev: et puto, cum vicensimariis magnam mantissam habet; quinquaginta enim millibus aestimant mortuum Petr.

victoriālis -e (victōria) k zmagi sodeč, zmage se tičoč, zmagovalen, zmagoslaven, zmagovit: Cass., pro victorialibus epulares triumphi Amm., herba vicia, id est victorialis Isid. = subst. victōriālis -is, f bot. zel, sicer imenovana Idaea Daphne: Ap. h.