nemogóč (-a -e) adj.
1. impossibile, impensabile, inconcepibile, inosabile; ekst. inverosimile; pog. pazzesco:
nemogoč podvig impresa inosabile
mat. nemogoča enačba equazione impossibile
2. pren. cattivo, incapace
3. pren. inadatto; pessimo; sconveniente:
nemogoč za življenje invivibile
Zadetki iskanja
- nemoral|en [è] (-na, -no) unmoralisch, immoralisch; (nenraven) sittenlos, unsittlich, človek: liederlich, lose, spolno: unzüchtig
nemoralno življenje das Lotterleben, die anstößige Lebensart - nemoralen pridevnik
(v nasprotju z vrednotami) ▸ erkölcstelennemoralno početje ▸ erkölcstelen cselekedetnemoralno dejanje ▸ erkölcstelen cselekedetnemoralno vedenje ▸ erkölcstelen viselkedésskrajno nemoralen ▸ végletesen erkölcstelennemoralno življenje ▸ erkölcstelen életS svojim nemoralnim življenjem so dajale slab vzgled mladini. ▸ Erkölcstelen életével rossz példával szolgált a fiataloknak.nemoralen človek ▸ erkölcstelen embernemoralna politika ▸ erkölcstelen politikanemoralna ženska ▸ erkölcstelen nőobogateti na nemoralen način ▸ erkölcstelen módon meggazdagodikpopolnoma nemoralen ▸ teljes mértékben erkölcstelennemoralno obnašanje ▸ erkölcstelen viselkedésnemoralna ponudba ▸ erkölcstelen ajánlatnemoralna vrednota ▸ erkölcstelen értékPravijo, da so vse dobre stvari v življenju nezakonite, nemoralne ali redilne. ▸ Azt mondják, hogy az életben minden jó dolog vagy törvénytelen, vagy erkölcstelen, vagy hizlal. - neonesnažen pridevnik
(brez škodljivih vsebin) ▸ szennyezetlenneonesnažena deževnica ▸ szennyezetlen esővízneonesnažena podtalnica ▸ szennyezetlen talajvízneonesnažen zrak ▸ szennyezetlen levegőneonesnaženo okolje ▸ szennyezetlen környezetneonesnažena voda ▸ szennyezetlen vízneonesnažena zemlja ▸ szennyezetlen földLjudje potrebujemo za življenje čisto in neonesnaženo vodo. ▸ Az embereknek tiszta és szennyezetlen vízre van szükségük az élethez.
Po travnikih je tudi veliko zelišč, ki jih rada nabiram v tem neonesnaženem okolju. ▸ A réteken rengeteg gyógynövény is található, amelyekből szívesen szedek ebben a szennyezetlen környezetben. - nesposob|en [è,ó] (-na, -no) unfähig, untauglich; -unfähig (za delo erwerbsunfähig, za življenje lebensunfähig, za branje leseunfähig, ljubezni liebesunfähig, za manevriranje manövrierunfähig, za prisego eidesunfähig, za boj kampfunfähig, za dedovanje erbunfähig, za vojaško službo dienstunfähig, wehrdienstunfähig, za zaslišanje vernehmungsunfähig, za navezovanje stikov kontaktunfähig, oporočno testierunfähig, opravilno handlungsunfähig, plačilno zahlungsunfähig, poslovno geschäftsunfähig, pravdno [prozeßunfähig] prozessunfähig, pravno rechtsunfähig), -untauglich (za prestajanje kazni vollzugsuntauglich, za vojaško službo dienstuntauglich, za vožnjo fahruntauglich)
kreditno nesposoben kreditunwürdig - nesposobnost [è,ó] ženski spol (-i …) die Unfähigkeit, die Untauglichkeit; (nezmožnost) das Unvermögen; (za življenje Lebensunfähigkeit, za prisego Eidesunfähigkeit, za ljubezen Liebesunfähigkeit, za razsojanje Urteilsunfähigkeit, za vojaško službo Dienstunfähigkeit, Dienstuntauglichkeit, za vožnjo Fahruntauglichkeit, za vzpostavljanje stikov Kontaktunfähigkeit, oporočna Testierunfähigkeit, plačilna Zahlungsunfähigkeit, pravdna [Prozeßunfähigkeit] Prozessunfähigkeit, pravna Rechtsunfähigkeit)
- nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
letalska nesreča sciagura aerea
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
elementarne nesreče calamità naturali
življenjske nesreče le traversie della vita
po nesreči inavvedutamente, per disavventura
po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
na nesrečo disgraziatamente
nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto - neubijanje samostalnik
(o nepovzročanju smrti) ▸ gyilkosságmentesség
Neubijanje je izraz, ki se nanaša na odsotnost ubijanja ter odsotnost groženj z ubijanjem in pogojev, ki napeljujejo k ubijanju v človeški družbi. ▸ A gyilkosságmentesség a gyilkosság hiányára, a gyilkossági fenyegetések hiányára és a gyilkosságot elősegítő körülmények hiányára utal az emberi társadalomban.
Zaobljuba o neubijanju se nanaša predvsem na človeško življenje, vendar tudi na živalsko. ▸ A gyilkosságmentességre vonatkozó fogadalom elsősorban az emberéletre vonatkozik, de kiterjed az állatok életére is. - nevarnost ženski spol (-i …) die Gefahr; (ogrožanje) die Bedrohung, die Gefährdung; die Gefährlichkeit; -gefahr (eksplozije Explosionsgefahr, inflacije Inflationsgefahr, kratkega stika [Kurzschlußgefahr] Kurzschlussgefahr, nesreče Unfallgefahr, okužbe Ansteckungsgefahr, plazov Lawinengefahr, pobega Fluchtgefahr, poledice Glatteisgefahr, ponovitve Wiederholungsgefahr, poplav Hochwassergefahr, porušenja Einsturzgefahr, poškodbe Verletzungsgefahr, požara Brandgefahr, Feuergefahr, pregretja Überhitzungsgefahr, prehlada Erkältungsgefahr, slane Frostgefahr, zadušitve Erstickungsgefahr, zastrupitve Vergiftungsgefahr, za življenje Lebensgefahr, pravo koluzijska Kollusionsgefahr, Verdunklungsgefahr, škodna Schadensgefahr, vojna Kriegsgefahr, zračna Luftgefahr)
splošna nevarnost die Gemeingefährlichkeit
nevarnost napada na življenje in telo pravo Gefahr für Leib und Leben
stopnja nevarnosti die Gefahrenstufe
zavest o nevarnosti das Gefahrenbewusstsein
grozi nevarnost, da … es besteht Gefahr, [daß] dass …
ki mu grozi nevarnost (česa) -gefährdet
(infarkta infarktgefährdet, samomora suizidgefährdet, mamil drogengefährdet, suchtgefährdet)
poln nevarnosti gefahrenträchtig
povzročanje splošne nevarnosti die Gemeingefährdung
v nevarnosti in Gefahr
biti v nevarnosti Gefahr laufen ([daß] dass …), in Gefahr schweben, v življenjski: in Lebensgefahr schweben
spraviti v nevarnost einer Gefahr aussetzen
dodatek za nevarnost (za nevarno delo) die Gefahrenzulage
znak za nevarnost das Gefahrensymbol
sistem opozarjanja na nevarnost das Warnsystem
zunaj nevarnosti außer Gefahr - new1 [nju:] pridevnik
nov; svež (kruh, mleko), mlad (krompir, vino); neizkušen, nevajen; neznan (to komu)
jezikoslovje moderen
avstralsko new chum nov naseljenec
New England Nova Anglija, šest vzhodnih držav v ZDA (Connecticut, Massachusetts, Rhode Island, Vermont, New Hampshire, Maine)
New Egyptian koptovščina (jezik)
New Deal Rooseveltov progresivni program za ekonomsko in socialno obnovo ZDA po veliki krizi l.1929.
the New World novi svet, Amerika
New Testament nova zaveza
figurativno new blood sveža kri, življenjska sila
new departure popolna sprememba starih navad
as good as new skoraj nov
to lead a new life živeti drugačno življenje
astronomija new moon mladi mesec
figurativno new man prerojen človek
to put on the new man; ali to turn over a new leaf začeti novo življenje, poboljšati se
new woman moderna žena
an old dog can't learn new tricks star človek ne spremeni svojih navad - nex, necis, f (indoev. kor. *nek-; prim. gr. νέκυς in νεκρός mrlič, mrtvec, νεκάς kup mrličev, νέκταρ božanska = „smrt premagujoča“ pijača, ἀνάγκη stiska, nuja, lat. necāre, nocēre, noxa, inter-neciō ali inter-niciō, per-niciēs)
I. nasilna smrt, usmrčenje, usmrtitev, umor: iniusta Ci., alicui necem inferre ali offerri Ci. smrt zadati komu, usmrtiti koga, necem sibi consciscere Ci. smrt si zadati, usmrtiti se, narediti samomor, ad supplicium et ad necem duci Ci. k smrtni kazni, ad necem duci Auct. b. Afr., alicui diem necis destinare Ci., aliquem neci dare Acc. fr., V., O. ali dedere, mittere, demittere V. dati koga usmrtiti, necem parare L., necem patrare O., vitae necisque potestatem habere in aliquem C. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, življenje in smrt koga imeti v oblasti, dominus vitae necisque suae L., se dominum vitae necisque inimici factum esse L. da je dobil v (svojo) oblast sovražnikovo življenje in smrt, vitae necisque omnium civium dominus Cu., aliquem vitae necisque dominum facere T. komu dati v oblast življenje in smrt, komu dati oblast nad življenjem in smrtjo, fugere venatorum (subjektni gen.) instantem necem Ph., gravi nece urgere, neci devotus Sen. tr., necem comminari, voluntaria nex Suet., eripere necem Stat.; v pl. (ki ga nav. slovenimo s sg.): multorum civium neces, cotidianae neces interitusque multorum Ci., fratrum, coniugum, parentum neces T., miscere neces Val. Fl. —
II. meton.
1. umor = kri umorjencev: manibus … imbutae Phrygia quae nece semper erant O.
2. poguba, pogibel, uničenje: in necem alicuius Icti.
3. naravna smrt: fata nobis sensum nostrae necis auferunt Sen. ph., n. consulis Suet., Mithridatis Iust. - nezavesten pridevnik
1. (v nezavesti) ▸ eszméletlen, ájult, eszméletét vesztettnezavesten ponesrečenec ▸ eszméletét vesztett sérült, balesetet szenvedett eszméletlen személyČe je pomoč dovolj hitra, je treba nezavestnega ponesrečenca prenesti na svež zrak in vzpodbujati dihanje. ▸ Ha a segítség elég gyors, az eszméletlen sérültet friss levegőre kell vinni és segíteni kell a légzést.
Metoda je primerna za nezavestnega ponesrečenca, ki ne diha in nima pulza. ▸ Ez a módszer eszméletlen, pulzus nélküli, nem lélegző sérült esetében alkalmazható.nezavesten poškodovanec ▸ eszméletlen sérültPri nezavestnem poškodovancu je treba preveriti dihanje in srčni utrip; v primeru zastoja srca ali prenehanja dihanja lahko rešimo življenje le z znanjem tehnike oživljanja. ▸ A balesetet szenvedett eszméletlen személynél meg kell vizsgálni, hogy lélegzik-e, van-e szívverése; szívmegállás esetén vagy ha leállt a légzése, csak az újraélesztési technika ismeretében tudjuk megmenteni az életét.nezavesten bolnik ▸ eszméletlen betegV stabilni bočni položaj namestimo nezavestnega bolnika, ki normalno diha in nima poškodovane hrbtenice. ▸ Az eszméletlen beteget, aki normálisan lélegzik és nem sérült a gerince, stabil oldalfekvésbe helyezzük.nezavesten fant ▸ ájult fiúnezavesten moški ▸ eszméletlen férfinezavesten voznik ▸ eszméletlen sofőrnezavestno stanje ▸ eszméletlen állapotnezavestno dekle ▸ öntudatlan lánynezavestna žrtev ▸ eszméletlen áldozatnezavestna ženska ▸ eszméletlen nőHudo ranjeno in nezavestno žensko je malo kasneje našel sin, ki je takoj poklical reševalce in policiste. ▸ A súlyosan sérült és eszméletlen nőre nem sokkal később a fia talált rá, aki azonnal hívta a mentőket és a rendőrséget.napol nezavesten ▸ félig eszméletlennezavesten zgruditi se ▸ ájultan összeesik, eszméletlenül összeesikNekega dne, tik po zajtrku, se je zgrudila nezavestna. ▸ Egy nap, közvetlenül reggeli után ájultan esett össze.ležati nezavesten ▸ ájultan fekszik
2. (nezaveden; nenameren) ▸ tudattalan, öntudatlan, nem tudatos
Danes velja, da je približno 75 % zdravja odvisnih od našega zavestnega ali nezavestnega ravnanja. ▸ Napjainkban a becslések szerint az egészségünk mintegy 75 százaléka a tudatos vagy tudattalan viselkedésünktől függ. - nezmož|en [è,ó] (-na, -no) unfähig
nezmož za … -unfähig
(omiko bildungsunfähig, delo erwerbsunfähig, arbeitsunfähig, življenje lebensunfähig, navezovanje stikov kontaktunfähig, prestajanje kazni haftunfähig, ukrepanje handlungsunfähig, letenje flugunfähig)
spolno nezmožen impotent - nezmožnost [è,ó] ženski spol (-i …) die Unfähigkeit (za branje Leseunfähigkeit, za delo Arbeitsunfähigkeit, Erwerbsunfähigkeit, Berufsunfähigkeit, za navezovanje stikov Kontaktunfähigkeit, pomnjenja Merkunfähigkeit, za prestajanje kazni Haftunfähigkeit, oploditve Zeugungsunfähigkeit, za življenje Lebensunfähigkeit); za delo, opravilo, pomnjenje ipd.: das Unvermögen
spolna nezmožnost die Impotenz
delna nezmožnost die Armut
(za navezovanje stikov Kontaktarmut) - nit thread
nit za šivanje sewing thread
prašna nit botanika stamen
žarilna nit filament
življenjska nit the thread of life
živa nit (trihina, zoologija) threadworm, nematode
nit pri stroku (fižola ipd.) string
izgubiti nit svojih argumentov, misli to lose the thread of one's arguments, ideas
suhe niti ni bilo na meni I had not a dry thread (ali stitch of clothing) on me, I was wet to the skin
odstraniti niti (iz stroka) to string
vdeti nit v šivanko to thread a needle
njegovo življenje je viselo na niti his life hung by a thread - nìt fil moški spol , fibre ženski spol ; (sukanec) fil fort (ali retors)
nit za šivanje fil à coudre
rdeča nit (zgodbe) fil conducteur
imeti vse niti v rokah (figurativno) tenir (ali tirer) les ficelles
izgubiti nit (figurativno) perdre le fil
njegovo življenje visi na niti sa vie ne tient qu'à un fil - nìt (níti) f
1. filo (pl. m fili, pl. f fila):
presti, sukati nit filare, torcere il filo
bombažna, svilena nit filo di cotone, di seta
zlate niti fili d'oro
2. pren. filo:
nit pogovora il filo del discorso
pren. Ariadnina nit filo di Arianna
pren. presti niti človekove usode tessere i fili del destino umano
pren. prestriči, pretrgati nit življenja causare la morte
pren. zmešati komu vse niti mandare a monte i piani di qcn.
pren. njegovo življenje visi na niti la sua vita è appesa a un filo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tekst. efektna nit filo ritorto fantasia
tekst. osnovna, votkovna nit filo di ordito, di trama
med. kirurška nit sutura, catgut
bot. prašnična nit filamento
tekst. nit iz grobe svile capitone
nit za bisere infilaperle
3. zool.
živa nit gordio (Gordius aquaticus) bot. nervo
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once - nìt hilo m ; hebra f ; (sukanec) hilo m retorcido
nit življenja el hilo de la vida
on ima vse niti v rokah (fig) tiene todos los resortes en la mano, fam es él que corta el bacalao
nobene suhe niti ne imeti na svojem telesu (na sebi) estar calado hasta los huesos
izgubiti nit (fig) perder el hilo
njegovo življenje visi na niti su vida está pendiente de un hilo - nitidus 3, adv. -ē (nitēre)
1. masten, gladek: quos pexo capillo nitidos … videtis Ci., caesaries n. V., coma nitidissima nardo O., palaestra O. (ker so se borci natirali z oljem), si bene floruerint oleae, nitidissimus annus O. prav mastno, tj. z oljem prav bogato leto, (sc. anguis) nitidus iuventā V. mladostno gladka (po levitvi).
2.
a) (po)rejen, debel, tolst, zdrav: si … pecudis iecur nitidum atque plenum est Ci., iumenta N., equi V., equus parum nitidus Gell., vaca O., me pinguem et nitidum vises H., rusticus Tib., virium robur plenius nitidiusque L.; (o nasadih in rastl.) bujen, bohoten, cvetoč, rodoviten: quos ego campos antea collesque nitidissimos viridissimosque vidissem, hos ita vastatos nunc ac desertos videbam, ut … Ci., nitidae fruges Lucr., nitidissima arboris pars Plin.
b) lep, zal, čeden, ličen, brhek; femina Pl., si nitidior sis filiae nuptiis Pl., ex nitido fit rusticus H. iz brhkega meščana, iuvenis volsus et nitidus Hier., miles veste nitidus Veg.
3. sveteč se, svetel, bleščeč: nitidiae ut aedes meae sint Pl., in picturis … alius nitidā laetā collustratā (sc. formā) delectatur Ci., nitidis (sc. od marmorja) fundata pecunia villis H., ebur n. O., aries nitidissimus auro O., n. dies O. jasen, aether Val. Fl., sol caput nitidum ferrugine texit V.
4. metaf. sijajen, imeniten, odličen, čeden, ličen, čist: oratio, genus verborum Ci., verba nitidiora Ci., quae verba nitidiore in parte videntur sordida Q., nitida illa et curata vox Q., Isocrates in diverso dicendi genere nitidus et comptus Q., nitidioris vitae instrumenta Plin., nitidae res Iuv. čisto življenje, nitidus sensus Cl.; adv. nitide nitere, cenare, accipere aliquem Pl., ros marinum colliges nitidissime in prato Marc. - nítka (petit) fil moški spol
svetilna, žarilna nitka filament moški spol
njeno življenje visi na nitki sa vie ne tient qu'à un fil