Franja

Zadetki iskanja

  • nemogóč (-a -e) adj.

    1. impossibile, impensabile, inconcepibile, inosabile; ekst. inverosimile; pog. pazzesco:
    nemogoč podvig impresa inosabile
    mat. nemogoča enačba equazione impossibile

    2. pren. cattivo, incapace

    3. pren. inadatto; pessimo; sconveniente:
    nemogoč za življenje invivibile
  • nemoral|en [è] (-na, -no) unmoralisch, immoralisch; (nenraven) sittenlos, unsittlich, človek: liederlich, lose, spolno: unzüchtig
    nemoralno življenje das Lotterleben, die anstößige Lebensart
  • nemoralen pridevnik
    (v nasprotju z vrednotami) ▸ erkölcstelen
    nemoralno početje ▸ erkölcstelen cselekedet
    nemoralno dejanje ▸ erkölcstelen cselekedet
    nemoralno vedenje ▸ erkölcstelen viselkedés
    skrajno nemoralen ▸ végletesen erkölcstelen
    nemoralno življenje ▸ erkölcstelen élet
    S svojim nemoralnim življenjem so dajale slab vzgled mladini. ▸ Erkölcstelen életével rossz példával szolgált a fiataloknak.
    nemoralen človek ▸ erkölcstelen ember
    nemoralna politika ▸ erkölcstelen politika
    nemoralna ženska ▸ erkölcstelen nő
    obogateti na nemoralen način ▸ erkölcstelen módon meggazdagodik
    popolnoma nemoralen ▸ teljes mértékben erkölcstelen
    nemoralno obnašanje ▸ erkölcstelen viselkedés
    nemoralna ponudba ▸ erkölcstelen ajánlat
    nemoralna vrednota ▸ erkölcstelen érték
    Pravijo, da so vse dobre stvari v življenju nezakonite, nemoralne ali redilne. ▸ Azt mondják, hogy az életben minden jó dolog vagy törvénytelen, vagy erkölcstelen, vagy hizlal.
  • neonesnažen pridevnik
    (brez škodljivih vsebin) ▸ szennyezetlen
    neonesnažena deževnica ▸ szennyezetlen esővíz
    neonesnažena podtalnica ▸ szennyezetlen talajvíz
    neonesnažen zrak ▸ szennyezetlen levegő
    neonesnaženo okolje ▸ szennyezetlen környezet
    neonesnažena voda ▸ szennyezetlen víz
    neonesnažena zemlja ▸ szennyezetlen föld
    Ljudje potrebujemo za življenje čisto in neonesnaženo vodo. ▸ Az embereknek tiszta és szennyezetlen vízre van szükségük az élethez.
    Po travnikih je tudi veliko zelišč, ki jih rada nabiram v tem neonesnaženem okolju. ▸ A réteken rengeteg gyógynövény is található, amelyekből szívesen szedek ebben a szennyezetlen környezetben.
  • nesposob|en [è,ó] (-na, -no) unfähig, untauglich; -unfähig (za delo erwerbsunfähig, za življenje lebensunfähig, za branje leseunfähig, ljubezni liebesunfähig, za manevriranje manövrierunfähig, za prisego eidesunfähig, za boj kampfunfähig, za dedovanje erbunfähig, za vojaško službo dienstunfähig, wehrdienstunfähig, za zaslišanje vernehmungsunfähig, za navezovanje stikov kontaktunfähig, oporočno testierunfähig, opravilno handlungsunfähig, plačilno zahlungsunfähig, poslovno geschäftsunfähig, pravdno [prozeßunfähig] prozessunfähig, pravno rechtsunfähig), -untauglich (za prestajanje kazni vollzugsuntauglich, za vojaško službo dienstuntauglich, za vožnjo fahruntauglich)
    kreditno nesposoben kreditunwürdig
  • nesposobnost [è,ó] ženski spol (-i …) die Unfähigkeit, die Untauglichkeit; (nezmožnost) das Unvermögen; (za življenje Lebensunfähigkeit, za prisego Eidesunfähigkeit, za ljubezen Liebesunfähigkeit, za razsojanje Urteilsunfähigkeit, za vojaško službo Dienstunfähigkeit, Dienstuntauglichkeit, za vožnjo Fahruntauglichkeit, za vzpostavljanje stikov Kontaktunfähigkeit, oporočna Testierunfähigkeit, plačilna Zahlungsunfähigkeit, pravdna [Prozeßunfähigkeit] Prozessunfähigkeit, pravna Rechtsunfähigkeit)
  • nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
    povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
    kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
    avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
    letalska nesreča sciagura aerea
    nesreča pri delu infortunio sul lavoro
    elementarne nesreče calamità naturali
    življenjske nesreče le traversie della vita
    po nesreči inavvedutamente, per disavventura
    po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
    na nesrečo disgraziatamente
    nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
    nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
    biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
    držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
    nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
    nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
    prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto
  • neubijanje samostalnik
    (o nepovzročanju smrti) ▸ gyilkosságmentesség
    Neubijanje je izraz, ki se nanaša na odsotnost ubijanja ter odsotnost groženj z ubijanjem in pogojev, ki napeljujejo k ubijanju v človeški družbi. ▸ A gyilkosságmentesség a gyilkosság hiányára, a gyilkossági fenyegetések hiányára és a gyilkosságot elősegítő körülmények hiányára utal az emberi társadalomban.
    Zaobljuba o neubijanju se nanaša predvsem na človeško življenje, vendar tudi na živalsko. ▸ A gyilkosságmentességre vonatkozó fogadalom elsősorban az emberéletre vonatkozik, de kiterjed az állatok életére is.
  • nevarnost ženski spol (-i …) die Gefahr; (ogrožanje) die Bedrohung, die Gefährdung; die Gefährlichkeit; -gefahr (eksplozije Explosionsgefahr, inflacije Inflationsgefahr, kratkega stika [Kurzschlußgefahr] Kurzschlussgefahr, nesreče Unfallgefahr, okužbe Ansteckungsgefahr, plazov Lawinengefahr, pobega Fluchtgefahr, poledice Glatteisgefahr, ponovitve Wiederholungsgefahr, poplav Hochwassergefahr, porušenja Einsturzgefahr, poškodbe Verletzungsgefahr, požara Brandgefahr, Feuergefahr, pregretja Überhitzungsgefahr, prehlada Erkältungsgefahr, slane Frostgefahr, zadušitve Erstickungsgefahr, zastrupitve Vergiftungsgefahr, za življenje Lebensgefahr, pravo koluzijska Kollusionsgefahr, Verdunklungsgefahr, škodna Schadensgefahr, vojna Kriegsgefahr, zračna Luftgefahr)
    splošna nevarnost die Gemeingefährlichkeit
    nevarnost napada na življenje in telo pravo Gefahr für Leib und Leben
    stopnja nevarnosti die Gefahrenstufe
    zavest o nevarnosti das Gefahrenbewusstsein
    grozi nevarnost, da … es besteht Gefahr, [daß] dass …
    ki mu grozi nevarnost (česa) -gefährdet
    (infarkta infarktgefährdet, samomora suizidgefährdet, mamil drogengefährdet, suchtgefährdet)
    poln nevarnosti gefahrenträchtig
    povzročanje splošne nevarnosti die Gemeingefährdung
    v nevarnosti in Gefahr
    biti v nevarnosti Gefahr laufen ([daß] dass …), in Gefahr schweben, v življenjski: in Lebensgefahr schweben
    spraviti v nevarnost einer Gefahr aussetzen
    dodatek za nevarnost (za nevarno delo) die Gefahrenzulage
    znak za nevarnost das Gefahrensymbol
    sistem opozarjanja na nevarnost das Warnsystem
    zunaj nevarnosti außer Gefahr
  • new1 [nju:] pridevnik
    nov; svež (kruh, mleko), mlad (krompir, vino); neizkušen, nevajen; neznan (to komu)
    jezikoslovje moderen

    avstralsko new chum nov naseljenec
    New England Nova Anglija, šest vzhodnih držav v ZDA (Connecticut, Massachusetts, Rhode Island, Vermont, New Hampshire, Maine)
    New Egyptian koptovščina (jezik)
    New Deal Rooseveltov progresivni program za ekonomsko in socialno obnovo ZDA po veliki krizi l.1929.
    the New World novi svet, Amerika
    New Testament nova zaveza
    figurativno new blood sveža kri, življenjska sila
    new departure popolna sprememba starih navad
    as good as new skoraj nov
    to lead a new life živeti drugačno življenje
    astronomija new moon mladi mesec
    figurativno new man prerojen človek
    to put on the new man; ali to turn over a new leaf začeti novo življenje, poboljšati se
    new woman moderna žena
    an old dog can't learn new tricks star človek ne spremeni svojih navad
  • nex, necis, f (indoev. kor. *nek-; prim. gr. νέκυς in νεκρός mrlič, mrtvec, νεκάς kup mrličev, νέκταρ božanska = „smrt premagujoča“ pijača, ἀνάγκη stiska, nuja, lat. necāre, nocēre, noxa, inter-neciō ali inter-niciō, per-niciēs)

    I. nasilna smrt, usmrčenje, usmrtitev, umor: iniusta Ci., alicui necem inferre ali offerri Ci. smrt zadati komu, usmrtiti koga, necem sibi consciscere Ci. smrt si zadati, usmrtiti se, narediti samomor, ad supplicium et ad necem duci Ci. k smrtni kazni, ad necem duci Auct. b. Afr., alicui diem necis destinare Ci., aliquem neci dare Acc. fr., V., O. ali dedere, mittere, demittere V. dati koga usmrtiti, necem parare L., necem patrare O., vitae necisque potestatem habere in aliquem C. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, življenje in smrt koga imeti v oblasti, dominus vitae necisque suae L., se dominum vitae necisque inimici factum esse L. da je dobil v (svojo) oblast sovražnikovo življenje in smrt, vitae necisque omnium civium dominus Cu., aliquem vitae necisque dominum facere T. komu dati v oblast življenje in smrt, komu dati oblast nad življenjem in smrtjo, fugere venatorum (subjektni gen.) instantem necem Ph., gravi nece urgere, neci devotus Sen. tr., necem comminari, voluntaria nex Suet., eripere necem Stat.; v pl. (ki ga nav. slovenimo s sg.): multorum civium neces, cotidianae neces interitusque multorum Ci., fratrum, coniugum, parentum neces T., miscere neces Val. Fl.

    II. meton.

    1. umor = kri umorjencev: manibusimbutae Phrygia quae nece semper erant O.

    2. poguba, pogibel, uničenje: in necem alicuius Icti.

    3. naravna smrt: fata nobis sensum nostrae necis auferunt Sen. ph., n. consulis Suet., Mithridatis Iust.
  • nezavesten pridevnik
    1. (v nezavesti) ▸ eszméletlen, ájult, eszméletét vesztett
    nezavesten ponesrečenec ▸ eszméletét vesztett sérült, balesetet szenvedett eszméletlen személy
    Če je pomoč dovolj hitra, je treba nezavestnega ponesrečenca prenesti na svež zrak in vzpodbujati dihanje. ▸ Ha a segítség elég gyors, az eszméletlen sérültet friss levegőre kell vinni és segíteni kell a légzést.
    Metoda je primerna za nezavestnega ponesrečenca, ki ne diha in nima pulza. ▸ Ez a módszer eszméletlen, pulzus nélküli, nem lélegző sérült esetében alkalmazható.
    nezavesten poškodovanec ▸ eszméletlen sérült
    Pri nezavestnem poškodovancu je treba preveriti dihanje in srčni utrip; v primeru zastoja srca ali prenehanja dihanja lahko rešimo življenje le z znanjem tehnike oživljanja. ▸ A balesetet szenvedett eszméletlen személynél meg kell vizsgálni, hogy lélegzik-e, van-e szívverése; szívmegállás esetén vagy ha leállt a légzése, csak az újraélesztési technika ismeretében tudjuk megmenteni az életét.
    nezavesten bolnik ▸ eszméletlen beteg
    V stabilni bočni položaj namestimo nezavestnega bolnika, ki normalno diha in nima poškodovane hrbtenice. ▸ Az eszméletlen beteget, aki normálisan lélegzik és nem sérült a gerince, stabil oldalfekvésbe helyezzük.
    nezavesten fant ▸ ájult fiú
    nezavesten moški ▸ eszméletlen férfi
    nezavesten voznik ▸ eszméletlen sofőr
    nezavestno stanje ▸ eszméletlen állapot
    nezavestno dekle ▸ öntudatlan lány
    nezavestna žrtev ▸ eszméletlen áldozat
    nezavestna ženska ▸ eszméletlen nő
    Hudo ranjeno in nezavestno žensko je malo kasneje našel sin, ki je takoj poklical reševalce in policiste. ▸ A súlyosan sérült és eszméletlen nőre nem sokkal később a fia talált rá, aki azonnal hívta a mentőket és a rendőrséget.
    napol nezavesten ▸ félig eszméletlen
    nezavesten zgruditi se ▸ ájultan összeesik, eszméletlenül összeesik
    Nekega dne, tik po zajtrku, se je zgrudila nezavestna. ▸ Egy nap, közvetlenül reggeli után ájultan esett össze.
    ležati nezavesten ▸ ájultan fekszik

    2. (nezaveden; nenameren) ▸ tudattalan, öntudatlan, nem tudatos
    Danes velja, da je približno 75 % zdravja odvisnih od našega zavestnega ali nezavestnega ravnanja. ▸ Napjainkban a becslések szerint az egészségünk mintegy 75 százaléka a tudatos vagy tudattalan viselkedésünktől függ.
  • nezmož|en [è,ó] (-na, -no) unfähig
    nezmož za … -unfähig
    (omiko bildungsunfähig, delo erwerbsunfähig, arbeitsunfähig, življenje lebensunfähig, navezovanje stikov kontaktunfähig, prestajanje kazni haftunfähig, ukrepanje handlungsunfähig, letenje flugunfähig)
    spolno nezmožen impotent
  • nezmožnost [è,ó] ženski spol (-i …) die Unfähigkeit (za branje Leseunfähigkeit, za delo Arbeitsunfähigkeit, Erwerbsunfähigkeit, Berufsunfähigkeit, za navezovanje stikov Kontaktunfähigkeit, pomnjenja Merkunfähigkeit, za prestajanje kazni Haftunfähigkeit, oploditve Zeugungsunfähigkeit, za življenje Lebensunfähigkeit); za delo, opravilo, pomnjenje ipd.: das Unvermögen
    spolna nezmožnost die Impotenz
    delna nezmožnost die Armut
    (za navezovanje stikov Kontaktarmut)
  • nit thread

    nit za šivanje sewing thread
    prašna nit botanika stamen
    žarilna nit filament
    življenjska nit the thread of life
    živa nit (trihina, zoologija) threadworm, nematode
    nit pri stroku (fižola ipd.) string
    izgubiti nit svojih argumentov, misli to lose the thread of one's arguments, ideas
    suhe niti ni bilo na meni I had not a dry thread (ali stitch of clothing) on me, I was wet to the skin
    odstraniti niti (iz stroka) to string
    vdeti nit v šivanko to thread a needle
    njegovo življenje je viselo na niti his life hung by a thread
  • nìt fil moški spol , fibre ženski spol ; (sukanec) fil fort (ali retors)

    nit za šivanje fil à coudre
    rdeča nit (zgodbe) fil conducteur
    imeti vse niti v rokah (figurativno) tenir (ali tirer) les ficelles
    izgubiti nit (figurativno) perdre le fil
    njegovo življenje visi na niti sa vie ne tient qu'à un fil
  • nìt (níti) f

    1. filo (pl. m fili, pl. f fila):
    presti, sukati nit filare, torcere il filo
    bombažna, svilena nit filo di cotone, di seta
    zlate niti fili d'oro

    2. pren. filo:
    nit pogovora il filo del discorso
    pren. Ariadnina nit filo di Arianna
    pren. presti niti človekove usode tessere i fili del destino umano
    pren. prestriči, pretrgati nit življenja causare la morte
    pren. zmešati komu vse niti mandare a monte i piani di qcn.
    pren. njegovo življenje visi na niti la sua vita è appesa a un filo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tekst. efektna nit filo ritorto fantasia
    tekst. osnovna, votkovna nit filo di ordito, di trama
    med. kirurška nit sutura, catgut
    bot. prašnična nit filamento
    tekst. nit iz grobe svile capitone
    nit za bisere infilaperle

    3. zool.
    živa nit gordio (Gordius aquaticus) bot. nervo
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • nìt hilo m ; hebra f ; (sukanec) hilo m retorcido

    nit življenja el hilo de la vida
    on ima vse niti v rokah (fig) tiene todos los resortes en la mano, fam es él que corta el bacalao
    nobene suhe niti ne imeti na svojem telesu (na sebi) estar calado hasta los huesos
    izgubiti nit (fig) perder el hilo
    njegovo življenje visi na niti su vida está pendiente de un hilo
  • nitidus 3, adv. (nitēre)

    1. masten, gladek: quos pexo capillo nitidosvidetis Ci., caesaries n. V., coma nitidissima nardo O., palaestra O. (ker so se borci natirali z oljem), si bene floruerint oleae, nitidissimus annus O. prav mastno, tj. z oljem prav bogato leto, (sc. anguis) nitidus iuventā V. mladostno gladka (po levitvi).

    2.
    a) (po)rejen, debel, tolst, zdrav: sipecudis iecur nitidum atque plenum est Ci., iumenta N., equi V., equus parum nitidus Gell., vaca O., me pinguem et nitidum vises H., rusticus Tib., virium robur plenius nitidiusque L.; (o nasadih in rastl.) bujen, bohoten, cvetoč, rodoviten: quos ego campos antea collesque nitidissimos viridissimosque vidissem, hos ita vastatos nunc ac desertos videbam, utCi., nitidae fruges Lucr., nitidissima arboris pars Plin.
    b) lep, zal, čeden, ličen, brhek; femina Pl., si nitidior sis filiae nuptiis Pl., ex nitido fit rusticus H. iz brhkega meščana, iuvenis volsus et nitidus Hier., miles veste nitidus Veg.

    3. sveteč se, svetel, bleščeč: nitidiae ut aedes meae sint Pl., in picturisalius nitidā laetā collustratā (sc. formā) delectatur Ci., nitidis (sc. od marmorja) fundata pecunia villis H., ebur n. O., aries nitidissimus auro O., n. dies O. jasen, aether Val. Fl., sol caput nitidum ferrugine texit V.

    4. metaf. sijajen, imeniten, odličen, čeden, ličen, čist: oratio, genus verborum Ci., verba nitidiora Ci., quae verba nitidiore in parte videntur sordida Q., nitida illa et curata vox Q., Isocrates in diverso dicendi genere nitidus et comptus Q., nitidioris vitae instrumenta Plin., nitidae res Iuv. čisto življenje, nitidus sensus Cl.; adv. nitide nitere, cenare, accipere aliquem Pl., ros marinum colliges nitidissime in prato Marc.
  • nítka (petit) fil moški spol

    svetilna, žarilna nitka filament moški spol
    njeno življenje visi na nitki sa vie ne tient qu'à un fil