Franja

strélec (-lca) m

1. voj. fuciliere; pren. fucile; mont. capoartificiere

2. šport. tiratore; bombardiere, cannoniere; marcatore; goleador

3. astr. Sagittario

4. zool. pesce arciere (Toxotes jaculatrix)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
hist. strelci (rod telesnih stražarjev, gardistov ruskega carja Ivana Groznega) strelizzi

strélec tirador m ; (pri nogometu) goleador m ; (podvodni lov) arponero m ; astr Sagitario m

elitni (pehotni, tankovski) strelec tirador elegido (infante, tanquista)
strelec v tarčo tirador al blanco

strélen de tir

strelni bombaž coton-poudre moški spol, fulmicoton moški spol, pyroxyline ženski spol
strelni jarek (vojaško) tranchée ženski spol
strelna lina (v utrdbi) créneau moški spol, meurtrière ženski spol, (artilerija) embrasure ženski spol
strelno orožje arme ženski spol à feu
strelni prah poudre ženski spol (à canon)
strelna rana blessure ženski spol (causée) par (une) balle

strelívo ammunition; munition

delavec v tovarni strelíva munitions worker
oskrbeti s strelívom to supply with ammunition

streljanj|e [é] srednji spol (-a …)

1. das Schießen (na cilj Zielschießen, na glinaste golobe Tontaubenschießen, Wurftaubenschießen, s pištolo Pistolenschießen, s puško Gewehrschießen, v tarčo Scheibenschießen, z ostrimi naboji Scharfschießen); ki ga slišimo od nekje, nenehno: die Schießerei
streljanje stoje, kleče, leže im Anschlag
navajen na streljanje pes: [schußfest] schussfest
pripravljen za streljanje feuerbereit
prostor za streljanje das [Schußfeld] Schussfeld
tarča za streljanje s puško die Gewehrscheibe
ukaz za streljanje der Schießbefehl
vaja v streljanju die Schießübung
porabiti pri streljanju municijo: verschießen
prebiti se s streljanjem skozi obroč ipd.: sich schießen durch
uničiti/raniti s streljanjem zusammenschießen

2. vojska das Schießen, das Feuer (strmo Steilfeuer, iz pušk Gewehrfeuer, v salvah Salvenfeuer, zaporno Sperrfeuer)

3. šport der Schießsport; pri nogometu ipd.: das Schießen (enajstmetrovk Elfmeterschießen)

4. pravo (ustrelitev) die Erschießung (talcev Geiselerschießung)

streljánje shooting; firing; (salva) volley, salvo

vaje v streljánju rifle practice
precizno streljánje pinpoint firing

streljánje tir moški spol , (échange moški spol de) coups moški spol množine de feu, fusillade ženski spol , pétarade ženski spol , tiraillerie ženski spol

streljanje z lokom tir à l'arc
nagradno streljanje concours moški spol de tir
navzkrižno streljanje feu croisé
ostro streljanje tir à balle (ali réel, de guerre)
streljanje s puškami feu moški spol d'infanterie, fusillade ženski spol
streljanje v tarčo tir à la cible
topovsko streljanje canonnade ženski spol
zaporno streljanje tir d'arrêt (ali de barrage)
streljanje na (glinaste) golobe tir au pigeon

stréljanje (-a) n fuoco, sparo; tiro:
streljanje pušk fuoco di fucileria, moschetteria
protiletalsko, ladijsko, kopensko, baražno streljanje tiro, fuoco antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento
šport. streljanje z lokom tiro con l'arco
streljanje na glinaste golobe tiro al piattello
igre streljanje v tarčo tiro a segno
streljanje talcev fucilazione degli ostaggi
šport. streljanje na gol tiri a, in rete

streljáti tirer, faire feu ; (divjačino) tuer, abattre ; (človeka) fusiller ; (pri nogometu) tirer, shooter, lancer

streljati na koga tirer sur quelqu'un, décharger son fusil sur (ali contre) quelqu'un
streljati z lokom (ostro, s ptštolo, iz šibrovke, v tarčo, v zrak) tirer à l'arc (à balles, au pistolet, à plombs, à la cible, en l'air)
(znati) dobro streljati être bon tireur, (o orožju) tirer juste
z očmi (besno) streljati na koga lancer des regards (furieux) à quelqu'un

stréljati (-am) imperf.

1. sparare, far fuoco; tirare:
streljati v tarčo sparare a segno
streljati v zrak sparare in aria
streljati s slepimi naboji sparare con cartucce a salve
streljati s šibrami sparare con pallini
streljati v rafalih sparare a raffica
streljati s fračo, z lokom tirare con la fionda, con l'arco
tr. streljati talce fucilare gli ostaggi
streljati na demonstrante sparare ai, far fuoco sui dimostranti
streljati divjad sparare alla selvaggina
streljati iz neposredne bližine sparare a bruciapelo
streljati brez (predhodnega) opozorila sparare a vista
streljati v glavo, v hrbet sparare alla testa, alle spalle
šport. streljati leže, stoje sparare in posizione a terra, in posizione eretta

2. pren.
streljati z očmi, s pogledi lanciare occhiate furiose

3. šport. tirare:
streljati na gol, na koš tirare in rete, a canestro

stréljati tirar; tirar tiros; disparar, hacer disparos; hacer fuego

streljati z tirar a, con
streljati za kom disparar sobre alg que huye
(pre)daleč streljati tirar largo
streljati brez cilja tirar al azar, tirotear
mimo streljati errar el tiro
streljati na koga tirar (ali disparar) sobre alg
streljati s pištolo (v zrak, ostro, slepo, v tarčo) tirar a la pistola (al aire, con bala, sin bala, al blanco)
streljati mimo cilja (tarče) tirar más allá del blanco
(znati) dobro streljati ser buen tirador, (o puški) tener el tiro justo
streljati z očmi (fig) lanzar miradas

strelovod samostalnik
1. (del zgradbe) ▸ villámhárítóStolp z železnim zvonikom in strelovodom meri 102 metra v višino. ▸ A torony vasból készült harangtornyával és a villámhárítóval 102 méter magasságú.

2. (tarča) ▸ villámhárító szerep
V vseh podobnih primerih nogometaši postanejo nadvse prikladen strelovod za gnev množic. ▸ Az összes hasonló esetben a labdarúgók nagyon alkalmasak arra, hogy a villámhárító szerepét töltsék be a tömegek dühének a levezetésében.
Pazite, da ne boste postali strelovod za številne težave različnih ljudi. ▸ kontrastivno zanimivo Vigyázzanak, nehogy különböző személyek lelki szemetesládájává váljanak.

stremúh striver; careerist; ambitious (ali pushful) person; ZDA grade grabber; ZDA žargon eager beaver

stremúh v šoli (pogovorno) swot
biti stremúh to swot

streniran (-a, -o) (v dobri kondiciji) durchtrainiert

stresti koga iz hlač frazem
(premagati koga; pretepsti koga) ▸ kiráz a nadrágjából
Ruski prvak je gostoval v Leverkusnu in kar s 4 : 1 iz hlač stresel moštvo Bayerja. ▸ Az orosz bajnok a Leverkusennél vendégszerepelt, és a Bayer csapatát 4:1-gyel rázta ki a nadrágjából.
Namesto da bi ga stresli iz hlač zaradi neposlušnosti, so poklicali policiste, ki so si vse do potankosti pribeležili. ▸ Ahelyett, hogy az engedetlensége miatt kirázták volna a nadrágjából, rendőröket hívtak, akik mindent részletesen feljegyeztek.

strešin|a ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura die Dachschräge; die Dachfläche
okno v strešini das Dachfenster, Dachliegefenster
gradbeništvo, arhitektura prečna strešina das Zwerchdach

stréti (strèm) perf.

1. schiacciare; spaccare, spezzare, schiantare:
streti lešnike, orehe schiacciare nocciole, noci

2. pren. spezzare, annientare:
streti sovražnikov odpor spezzare la resistenza nemica

3. pren. spezzare, annichilire, distruggere:
bridkost, nesreča, obup strejo človeka l'amarezza, la disgrazia, la disperazione spezzano, distruggono l'uomo

4. agr. scotolare (il lino)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. spravi se, sicer ti strem kosti vattene, se no ti spacco le ossa
pren. streti okove spezzare le catene
pren. streti trd oreh rompere un osso duro
pren. streti komu srce spezzare il cuore a qcn.
streti koga v prah annientare, polverizzare qcn.

strežáj servant; footman, valet; attendant

bolniški strežáj male nurse; (v vojaški bolnici) medical orderly
hotelski strežáj bellboy

stríc tío m

stari stric tío abuelo
stric v drugem (tretjem) kolenu tío segundo (tercero)
stric iz Amerike fam el tío ric(ach)o de América

strici in tete iz ozadja frazem
zlasti v političnem kontekstu (o skrivnem vplivu na koga) približek prevedka ▸ háttéremberek [a háttérbe húzódva valakit befolyásoló emberek]
Farsa z iskanjem finančnega ministra priča, da v novo vlado očitno ne verjamejo več niti njeni strici in tete iz ozadja. ▸ A pénzügyminiszter-keresés körül kialakult komédia arról tanúskodik, hogy az új kormányban már annak háttéremberei sem hisznek.
Sopomenke: stric iz ozadja, teta iz ozadja