Franja

vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca

la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
vent alizé pasatni (tropski) veter
vent chargé de neige snežni veter
vent nul brezvetrje
vent de sable peščeni veter (vihar)
coup masculin de vent piš vetra
vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
aux quatre vents povsod, v vse smeri
il fait du vent vetrovno je
avoir bon vent imeti ugoden veter
avoir des vents (médecine) imeti vetrove
avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
aller comme le vent iti hitro
aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
contre vents et marées kljub vsem zaprekam
lâcher un vent prdniti
passer en coup de vent kot veter mimo iti
marcher le nez au vent prodajati zijala
le vent tourne veter se obrača
être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
tourner à tous les vents biti nestanoviten

ventidue

A) agg. dvaindvajset:
ho ventidue anni star sem dvaindvajset let
oggi è il giorno ventidue danes smo dvaindvajsetega

B) m (f)
le ventidue deseta ura (zvečer)
oggi è il ventidue danes smo dvaindvajsetega
nel '22 dvaindvajsetega leta

ventiquattro

A) agg. štiriindvajset:
entro ventiquattro ore v štiriindvajsetih urah, v roku enega dne
vengo il ventiquattro pridem štiriindvajsetega

B) m f
le ventiquattro polnoč
nel '24 štirindvajsetega leta

ventitré

A) agg. triindvajset:
compiere ventitré anni dopolniti triindvajset let
oggi è il giorno ventitré danes smo triindvajsetega

B) m f
le ventitré enajst zvečer
nel '23 triindvajsetega leta
portare il cappello sulle ventitré nositi klobuk po strani

vēnto m

1. veter:
vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
galleria a vento aerodinamični tunel
giacca a vento obl. vetrovka
mulino a vento mlin na veter
secondo il vento che tira pren. po vetru
sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
buttare al vento pren. zapraviti
dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

3. metal. topli zrak

4. fiziol. evfemistično veter, plin

5. astr.
vento solare sončni veter

6. tehn. napenjalni kabel
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar

ventolera ženski spol sunek vetra; mlinček na veter (igrača); figurativno nor domislek

le dió la ventolera por casarse vbil si je v glavo, da se bo poročil

ventōtto

A) agg. osemindvajset:
oggi è il giorno ventotto danes smo osemindvajsetega

B) m osemindvajset:
sono le due e ventotto ura je dve in osemindvajset minut
nel '28 osemindvajsetega leta

ventre [vɑ̃trə] masculin trebuh; želodec

j'ai mal au ventre trebuh me boli
j'ai le ventre creux imam prazen želodec, nisem nič jedel
se coucher à plat ventre leči na trebuh
avoir, prendre du ventre dobivati trebuh, imeti trebuh, debeliti se
courir ventre à terre teči z vso hitrostjo, dirjati
à ventre déboutonné čezmerno
rire à ventre déboutonné krohotati se
ne songer qu'à son ventre misliti samo na svoj želodec, na (dobre) jedi
se bourrer le ventre natrpati si želodec
marcher, passer sur le ventre de quelqu'un brezozbirno pregaziti koga
avoir les yeux plus grands que le ventre imeti večje oči kot želodec
ne pas avoir la reconnaissance du ventre ne biti hvaležen za dobljeno hrano
avoir quelque chose dans le ventre (figuré) biti energičen, odločen
je ne sais pas ce qu'il a dans le ventre ne vem, kaj namerava, misli
donner, mettre du cœur au ventre de quelqu'un komu poguma vliti
ventre affamé n'a point d'oreilles (figuré) lačen človek je gluh za še tako lepe besede

vēntre m

1. anat. trebuh, abdomen:
correre ventre a terra šport teči zelo hitro (konj)

2. trebuh (trebušna votlina):
a ventre pieno, vuoto s polnim, praznim trebuhom
basso ventre spodnji del trebuha
flusso di ventre griža
ventre molle pren. publ. najobčutljivejši, najranljivejši del (geografskega območja, politične zveze)
empire, empirsi il ventre jesti
non pensare che al ventre pren. misliti le na hrano
scaricare il ventre opraviti potrebo
squarciare il ventre razparati trebuh

3. ekst. knjižno maternica

4. pren. naročje; notranjščina

5. trebuh, izbočeni del; notranji del:
il ventre della nave navt. stiva, dno ladje
il ventre di un vaso trebuh vrča

6. aero trebuh, spodnji del (letala)
PREGOVORI: ventre digiuno non ode nessuno preg. trebuhi so gluhi

ventuno

A) agg. enaindvajset:
il giorno ventuno del mese enaindvajseti, enaindvajsetega v mesecu

B) m f enaindvajset:
le ventuno deveta ura zvečer
nel '21 enaindvajsetega leta

venu, e [vənü] adjectif, participe passéod venir; dospel

bien venu uspel, posrečen, dobro izveden; ki prav pride; dobrodošel
mal venu neuspel, ponesrečen, spodletel; nedobrodošel; masculin prišlec
le premier venu kdorsibodi, kdor koli, prvi prišlec
nouveau venu novodošlec; novodošel
tu es mal venu à protester ti res nisi poklican za protestiranje

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

*vēnus¹ -ī in -ūs, m (iz *u̯esno-s, *u̯osno-s; prim. skr. vasnáḥ kupna cena, vasnám plačilo, vasnayati (on) baranta, gr. ὦνος kupna cena, nakup, ὠνέομαι (na)kupujem) prodaja; le

1. v acc. vēnum na prodajo (naprodaj), v prodajo v zvezah vēnum dare (prim. vēnum-dō, vēnun-dō in vēn-dō) dati (dajati) naprodaj, postaviti naprodaj, dati (dajati) v prodajo, na prodaj imeti, proda(ja)ti: S., L., Cl.; venum pecus agere Pac. fr., bona venum distrahuntur Gell., eo venum deferre Porph.; venum ire (prim. vēn-eō, īre) „naprodaj iti, priti v prodajo“ = biti naprodaj, proda(ja)ti se: L., Gell.; venum redire Cl., venum tradi Lucan.

2. v dat. vēnō ali vēnuī v (na) prodajo, naprodaj (na prodaj): posita veno irritamenta luxui T. naprodaj postavljena, ei stuprum veno dedisse T. da je prodal, za denar spečal, veno exercere aliquid T. trgovati s čim, tržiti kaj, venui subicere Ap. proda(ja)ti, venui habere Ap. naprodaj imeti.

ver [vɛr] masculin črv; glista

ver à soie sviloprejka
ver luisant kresnica
ver solitaire trakulja
ver de terre deževnik (črv)
ver-coquin (figuré) vrtoglavost; prismojenost
ver rongeur (figuré) črv (grizenje) vesti
mangé aux vers, piqué des vers črviv
meuble masculin mangé aux vers od črvov razjedeno pohištvo
fruits masculin pluriel pleins de vers črvivo sadje
nu comme un ver čisto gol, nag
avoir le ver solitaire biti vedno lačen, mnogo jesti
tirer les vers du nez à quelqu'un spretno koga izpraševati, izvleči iz koga, kar bi radi zvedeli
tuer le ver na tešče popiti šilce žganja

ver* videti, pogledati, pregledati, preiskati; zaznati, spoznati, opaziti; obiskati; pravo obravnavati

ver una causa obravnavati pravdo
ver las estrellas (pop) vse zvezde videti (od bolečine)
no lo veré yo en mi vida tega ne bom več doživel
lo creo como si lo viera (fig) to verjamem na besedo
hacer ver, dar a ver dati videti, pokazati
ver venir videti prihajati, pričakovati kaj; paziti na, na preži biti
verlas venir kartati
¡te veo (ver)! že vem, kam meriš! sem te že spregledal!
tener que ver con imeti zvezo (posla) z
no tiene nada que ver (con ello) to nima s tem nobene zveze! nič za to!
modo de ver stališče, vidik; pojmovanje
¡a ver! da vidimo! pokazati, prosim!; no, česa ne poveste!
allá veremos bomo že videli
¡ya (lo) veremos! bomo videli! počakajmo! ne mudi se toliko!
sería de ver que bilo bi zanimivo, če
bien se echa de ver que takoj se vidi, da
está por ver je še dvomljivo
¡hay que ver! to je komaj verjetno! čujte, čujte!
¡pues tendría que ver! tega bi se še manjkalo!
sin más ver brez podrobnejše preiskave
verse videti se, po-, pri-kazati se; nahajati se; obiskovati se
me veo obligado a ne morem si kaj, da ne bi ..., prisiljen sem
siento verme en el caso de... žal sem prisiljen ...
siempre se le ve a V. con gusto Vi ste vedno dobrodošli
me veo negro para conseguirlo (fig) to bo trd oreh zame!
¡ya se ve! seveda! vsekakor!
verse pobre reven biti, (nenadoma) obubožati
verse con sniti se s kom, pogovoriti se z; biti v posesti česa
te vas a ver con él lahko boš govoril z njim
va a vérselas sólo con él sam bo z njim opravil
¡habráse visto! je to verjetno! nezaslišano!
véase (más) abajo glej spodaj

vēr, vēris, n (iz indoev. subst. *u̯esr, *u̯esr̥ (*u̯osr̥), gen. *u̯esn(e)s pomlad; prim. skr. vasantáḥ pomlad, gr. ἔαρ [dor. Ƒῆρ, jon. ἦρ] pomlad (gen. at. ἦρ-ος, pri Hom. ἔαρος), ἐαρινός pomladni, pomladanski, lat. vērnus, vernālis, vernifer, sl. vesna pomlad, got. uisonna pomlad, lit. vãsara, vasarà poletje, let. vasara poletje)

1. pomlad, vígred, vesna: Sen. ph., Amm. idr., cum rosam viderat, tum incipere ver arbitrabatur Ci., hieme et vere Plin. iun., per ver Ca. ali per omne ver Suet. vso pomlad, primo vere Ca., L., H. ali vere primo Plin. ali ineunte vere Ci. ali (pesn.) vere novo V., O. ali pubescente vere Amm. = principio veris S. fr. ali initio veris Suet., donec ver adulesceret T. do polne pomladi, vere adulto Amm. še preden je pomlad popolnoma nastopila; preg.: vere prius flores, aestu numerabis aristas O. (o čem nemogočem); pooseb. Vēr Vêr = Pomladnik ali Pomlad(nica) bog ali boginja pomladi: Ver cinctum florente coronā O.

2. metaf. pomlad življenja, mladost: ver breve aetatis O., ineundum cum aetas florida ver ageret Cat.

3. metaf. vse, kar raste spomladi, pomladni pridelki: breve ver populantur apes Mart. cvetlice; poseb. ver sacrum daritev pomladnih prvin, daritev pomladnih prvorojencev, prvinska daritev živali in ljudi, ki so jo božanstvu obljubili v času hude stiske; pozneje so darovali le živali, ljudi, rojene tako pomlad, pa so, ko so odrasli, pošiljali kot naseljence v tujino): ver sacrum vovere, facere L., ver sacrum videri pecus, quod natum esset inter Kalendas Martias et pridie Kalendas Maias L.

Opomba: Nenavadni abl. sg. vērī: Col. (poet).

verbe [vɛrb] masculin glagol; beseda

verbe transitif, intransitif (ali: neutre) prehoden, neprehoden glagol
verbe auxiliaire, régulier; irrégulier pomožni, pravilni, nepravilni glagol
verbe pronominal, réfléchi povratni glagol
verbe impersonnel, défectif brezoseben, nepopoln glagol
(religion) le Verbe druga oseba v sv. Trojici
et le Verbe s'est fait chair in beseda je meso postala
avoir le verbe haut glasno govoriti, (figuré) imeti glavno besedo

*verber -eris, n (prim. verbēna), sg. (pesn.) ohranjen le v gen. in abl., klas. le pl. verbera -um, n

1. udarec, udarci (s šibo, bičem, palico idr.), udarjanje, šibanje, bičanje, pretepanje, tepenje ipd.: Pl., Ter., Plin., Cu., Q., Stat., Suet., Iust. idr., percutimur caput verbere virgae O., stimulo et verbere saevit O., magnum … robur … verbere adsiduo rotat Sen. tr.; pl.: vestigia verberum L., verberibus lacerari L., verberibus in aliquem animadvertere S., castigare aliquem verberibus Ci., legatum populi Romani verberibus excruciatum necavit Ci.

2. udarec, udarci (s kako drugo stvarjo), udarjanje, sunek, sunki, suvanje, mah, zamah, zamahovanje, udar, udarec, udarjanje, vesl(j)aj, veslanje, butanje, nalet, naletavanje, lučaj, lučanje: Sil., Lucan., Cl. idr., remorum in verbere perstant O. v vesljajih, v veslanju, trementes verbere ripae H. od butanja valov, verbere adverso siderum Plin.; pl.: verbera caudae H., ventorum Lucr. vetrni buhi, vetrni sunki, radiorum (sc. solis) Lucr., puppis verberibus (vesljaji) senis agitur Lucr., dare verbera ponto O. z rokami udarjati po vodi (o plavajočih), verbera lapidum O.

3. metaf. opomin, opominjanje, oštevanje, očitek, očitki, graja, sramotenje: contumeliarum verbera subire Ci., patruae verbera linguae H., fortunae verbera Gell. udarci.

4. meton. bič, krepelce, krepelo, gorjača, palica: Ps.-Q. (Decl.), ictus verberis O., caedit verbere O., instant verbere torto V., sub verbere centurionis T., puerili verbere moneri T. z brezovo šibo, pecora verbere domantur Sen. ph., verberibus caedere aliquem Pl., Ter., adulescentem nudari iubet verberaque afferri L., verbera saetosa (bič iz kože z dlako) movebat arator Pr.; metaf. lučalni ali pračni jermen: Sil., Lucan., stuppea torquentem Baliaris verbera fundae V.

verbum -ī, n (indoev. *u̯er-dh-um < *u̯er-dh-om, razširjeno iz indoev. kor. *u̯er(e)-, *u̯ere(i)- reči, govoriti; prim. skr. vratám zapoved, volja, red, zakon, gr. ἐρέω, εἴρω (s fut. ἐρῶ in pf. εἴρηκα), ῥῆμα beseda, rek, ῥήτωρ govornik, ῥῆμα beseda, ῥῆσις govor, ῥητός izrečen, povedan, sl. vrač, rotiti, porota, zarota, got. waúrd = stvnem. wort = nem. Wort)

1. beseda (kot posamezen del govora), izraz, starejše slovo, v pl. tudi = besede, govor: rem uno verbo complecti Ci., quibus duobus verbis significatis deum Ci., graviore verbo uti Ci., verba minus violenta loqui O., verbum ipsum voluptatis Ci. beseda „sla“, his verbis epistulam misit N. tako se glaseče, habent sua verba dolores V., verborum contumeliae L., novissima (zadnje) verba O., numeris verba coërcere O., scribere verba soluta modis H., ille (sc. dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur O. troje besede (namreč do, dico, addico; prim.: verba libera praetor habet O.), te paucis ali tribus verbis volo Pl. malo, tri besede = le malo besed, le tri besede hočem spregovoriti s teboj, uno verbo Pl., Ter., Ca., Ci. z eno besedo, na kratko, skratka, verbo de sententiā destitisti Ci. ne da bi veliko govoril; pogosto v zvezi s kakim določujočim adj. ali pt. kot en pojem: verba minacia O. grožnje, precantia O. prošnje, solantia O. tolažila, exsecrantia O. prekletstva, kletve, excusantia O. izgovori, izgovarjanje, blanda O. dobrikanje, falsa, ficta O. laži.

2. occ.
a) v pl. prazne besede, prazno besedičenje, puhle fraze, kvasenje, blebetanje, „flancanje“: inania V., virtutem verba putas H., verbis non replenda est curia V., existimatio, decus verba sunt atque ineptiae Ci.; reklo: verba dare alicui „dati (dajati) komu besede“ (nam. stvari) = ukaniti koga, (pre)varati koga: Ter. idr., Fabio verba dedit H., vel verba mihi dari facile patiar Ci., curis verba dare O. preganjati si skrbi.
b) ime, videz: verbo (na videz) apud regem, re ipsā apud Polyperchontem iussus est dicere N., verbo (po imenu, na videz) sunt liberi omnes Ci.
c) (kot gram. t.t.) glagol: Varr., ut sententiae verbis finiantur Ci.

3. sinekdoha beseda = izrek, izjava, izustilo, izrecilo, rek, reklo, pregovor, govor: illud mihi verbum non placet Pl., quod verbum audio! Ter., quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S., verum est verbum, quod memoratur: ubi amici, ibidem opes Pl.; reklo: verbum facere besed(ic)o izreči (spregovoriti, ziniti): Pl., Ter. idr., nullo verbo facto, verbum nemo facit Ci., de eo numquam verbum feci Ci. nisem nikoli izrekel nobene besede; v pl. verba facere govoriti, besedičiti, blebetati: Pl.; elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter.; (o govorniku) imeti govor, govoriti, predavati: de eo, de eā re Ci., apud regem N., verba fecerunt eius amici N. zagovarjali so ga, cum Aulo in conloquio verba facit S. se je pomenil, se je pogovarjal; z ACI: ad ea rex satis placide verba facit sese pacem cupere S.; preg.: verba facere mortuo Pl. mrtvemu (= zaman) govoriti, verba fiunt mortuo Ter. to so zaman govorjene besede; zevg.: verba atque orationem habere C.; od tod: multis verbis ultro citroque habitis Ci. po dolgotrajnem pregovarjanju; occ. v pl.
a) (stalno) besedilo, obrazec, formula, besede: sunt verba et voces, quibus … H., verba sollemnia O., puerpera O. zarotitveni obrazci (izgovarjala) ob porodu, venefica O. ali non innoxia V. čudodelne (bajalne) besede, verba quaedam componere Ci. besedila, milites in verba C. Scipionis iurarunt L. so prisegli na besedilo prisege Gaja Scipiona = so prisegli Gaju Scipionu, princeps in haec verba iurat ipse C. (na) to priseže prvi sam, iurare in verba magistri H. (gl. iūrō).
b) šale, dovtipi: quibus sunt verba sine penu ac pecuniā Pl. ki so šaljivi, pa brez …

4. meton. govorjenje, beseda: in verbo vestigia torsit V. sredi govorjenja, med govorjenjem, rictu in verba parato O., abstulit usum verborum O. zaprlo (vzelo) mu je besedo.

5. razna rekla:
a) verbo z besedo, besedno, ustno: Furnio plura verbo quam scripturā mandata dedimus Plancius in Ci. ep.
b) verbi causā (gratiā) naprimer (na primer): si quis verbi causā oriente caniculā natus est Ci., miserum esse verbi causā Crassum Ci., propter aliam rem, verbi gratiā propter voluptatem Ci.
c) ad verbum, de verbo, e verbo, pro verbo (od besede) do besede, dobesedno, natančno: quae modo expressa ad verbum dixi Ci., ad verbum ediscere Ci., somnium mirifice ad verbum cum re convenit Ci., fabellas Latinas ad verbum de Graecis exprimere Ci. dobesedno prevajati; v tem pomenu tudi: exprimere verbum e verbo Ci. ali de verbo Ter., reddere verbum pro verbo Ci. ali samo verbum verbo H.
d) meis (tuis, alicuius) verbis v mojem (tvojem, koga) imenu, po mojem (tvojem, koga) naročilu: verbis meis grata loca saluta O., anulum … quem ego militi darem tuis verbis Pl., (sc. servum) ad regem misit, ut ei nuntiaret suis verbis … N., cum regis verbis, quae attulerant, dedissent N., amborum verbis O., senatūs verbis L., Ci., legantur, qui senatūs populique Romani verbis nuntient … S.
e) bona verba, quaeso! Ter. le milostno!, le rahlo!.

Opomba: Gen. pl. verbûm: Enn., Pl.; poseb.: verbûm sat est Pl.

verdict [vɛrdikt] masculin (porotniški) pravdorek, (raz)sodba

verdict d'acquittement oprostilna sodba
verdict de culpabilité sodba o krivdi
rendre le verdict izreči sodbo