Franja

corsa f

1. tek; tekanje:
a passo di corsa s hitrimi, naglimi koraki
a tutta corsa, di gran corsa kar se da hitro
fare una corsa in qualche luogo kam skočiti
essere in corsa per qcs. pren. potegovati se za kaj

2. šport tek; dirka:
corsa a ostacoli tek z ovirami
corsa di cavalli konjska dirka
cavallo da corsa dirkalni konj
corsa automobilistica avtomobilska dirka

3. pl. konjske dirke

4. pren.
corsa all'oro mrzlično iskanje zlata
corsa agli armamenti oboroževalna tekma

5. vožnja:
la corriera fa cinque corse al giorno avtobus vozi petkrat na dan
proibito salire sul tram in corsa ne skači na tramvaj med vožnjo
perdere la corsa zamuditi vlak

6. voj.
guerra di corsa gusarsko vojskovanje

Corsus 3 korški, okrog Korzike ali ob njej: aquae (morje) Q.; kot subst. Corsī -ōrum, m Korzičani, preb. otoka Korzike: L., Plin.; tudi ljudstvo, ki se je s Korzike preselilo na sever Sardinije: Plin. (III, 7, 13). — Od tod adj.

1. Corsicus 3 korški, korziški: apis O., cera, mel Plin.; večinoma subst. Corsica -ae, f (sc. insula, gr. ἡ Κορσική, sc. νῆσος ali Κύρνος, tudi Κορσίς, od koder lat. Corsis -idis, f: Prisc.) Korzika, otok v Sredozemskem morju, znan po grenkem medu tamkajšnjih divjih čebel; tam je filozof Seneka prebival v izgnanstvu: Ci., T. idr.

2. Corsicānus 3 korški, korziški: mella Serv.

cortar ob-, od-, pri-rezati; jedkati; strugati; (od)sekati; striči; kastrirati, skopiti; prekiniti; (s)krajšati; osupiti, črtati (besedilo); odločiti, besedo imeti

cortar el aire zrak rezati (letalo)
cortar los bríos a uno komu peruti pristriči
cortar a cercén pri korenini odrezati
cortar la cólera a alg. komu jezo udušiti
cortar las combinaciones de alg. komu načrte prekrižati
cortar la conversación (a) komu v besedo vpasti
cortar bien un idioma tekoče govoriti kak jezik
cortar el lápiz priostriti svinčnik
cortar el paso a uno komu pot zapreti; komu namere preprečiti
hacerse cortar el pelo dati si lase ostriči
cortar de raíz s korenino izruvati
cortar las relaciones pretrgati stike
cortar en rued(ecit)as na režnje (kolesce) razrezati
cortar un vestido prikrojiti obleko; fig koga obrekovati
cortar la vida, cortar la existencia (a) koga umoriti, usmrtiti
cortar el vino rezati vino
cortando por lo bajo vsaj, najmanj
cortar por lo vivo, cortar por lo sano dotaknili se bolečega mesta; energično nastopiti (proti), ostre mere podvzeti
hace un frío que corta (la cara) mraz je, da kar reže
cortarse urezati se, raniti se; razpokati (koža od mraza); sekati se (svila); osupniti; obtičati v govoru
cortar las uñas nohte si pristriči

cortex -icis, m, redk. (in večinoma pesn.) f (indoev. kor. qer, razširjen v sqert rezati; prim. lat. careō, carō, cēna, corium, scortum) pravzaprav „olupljena, odrezana skorja“, od tod

1. drevesna skorja, lub, lubje: Lucr., Plin., obducuntur aut libro aut cortice trunci Ci., muscus amarae corticis V., domus antra fuerunt … et vinctae cortice virgae O. butarice šib, pokrite s skorjo, scribitur et vestris Cynthia corticibus Pr., cortices arborum Hier.

2. occ. pluta, plutovina, probkovina: Ca., raptus de subere cortex V., aspicis, ut summā cortex levis innatet undā O.; uporabljali so jo za zamaške: hic dies … corticem adstrictum pice dimovebit amphorae H.; kot plavalni pas, kot plavalni pripomoček (kakor še danes): L.; od tod preg. pren.: nabis sine cortice H. = ne bo ti več treba nadzorstva, in (zaradi njene lahkosti o lahkomiselnem človeku): tu levior cortice H.

3. pren.
a) lupina sadežev idr.: c. glandis, nucum Plin., ovi Vitr.
b) želvja lupina, oklep: c. testudinis Plin.; pesn.: super scopulum illidere corticem (= testudinem) Ph.; tudi koža: c. phalangiorum Plin.
c) odevalo: corporeus Varr.

cortīna -ae, f (najbrž sor. z gr. κυρτός in lat. curvus, še prej pa z lat. corium, cortex, scortum; prim. sl. korec iz skorje narejena posoda; v pomenu „zastor“ iz cum in vertere)

I.

1. okrogla posoda, kotel: Ca., Pl., Plin.; occ. kotlast trinožnik, poseb. tisti, s katerega je Pitija prerokovala v Apolonovem preročišču v Delfih: cortinaque reddidit imo hanc adyto vocem O., (visa est) mugire adytis cortina reclusis V.; od tod met.
a) prerokba: neque te Phoebi cortina fefellit V., c. Delphica Plin.
b) preročišče: antistes Delphicae cortinae, c. Pythica Val. Max. — Trinožnik kot posvetilni dar: exque iis (sc. sibi positis statuis) aureas cortinas Apollini Palatino dedicavit Suet.

2. pren.
a) kotlasta okroglina, nebesni obok: Enn.
b) krog poslušalcev: cum vix in cortina (po drugih corona) quisquam assistat T. —

II. zagrinjalo, zastor, zavesa (prim. fr. courtine, ang. curtain, nem. Gardine): Vulg., Eccl., cortinae sunt aulaea Isid.

coruscō -āre

I. (coruscus)

1. trans. (hitro) gibati, sukati, vihteti: duo gaesa manu, hastam, mucronem, ignes V., linguas O. (o kačah) jezljati, ferrum Sil., alternos apices Stat., frontem (= cornua vibrare) Iuv.

2. intr.
a) tresoč (utripajoč) gibati se, majati se, kolebati se, tresti se: pinnisque coruscant (apes) V. mahajo s perutmi, krilijo, coruscat abies Iuv.
b) pren. migljati, bleščati se, blesteti, bliskati se, lesketati se, svetlikati se, svetiti se, iskriti se, spreminjati se: flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., (apes) fulgore coruscant V., altā cum Iuppiter arce coruscat Val. Fl., prius coruscare caelum creditur et mox tonare Ap., corona aurea adamantibus coruscans Iul. Val., fulgor coruscans Vulg.; brezos. bliskati (se): hoc dicitur coruscare et ordine quidem tonare prius oportet quam coruscare Ap., coruscabit Vulg. — Vulg. soobl. scoruscō in scoriscō -āre: It. —

II. (sor. najbrž z gr. κέρας rog, prim. lat. cerebrum, cornu) z rogovi bosti, trkati (se): caput opponis cum eo coruscans Ci. ap. Q., satiati agni ludunt blandeque coruscant Lucr.

corvus -ī, m (gl. cornīx)

1. vran, gavran, krokar: ovantes gutture corvi V., c. hians H., corve loquax O., corvi cantus Ci., miluo est quoddam bellum quasi naturale cum corvo Ci., niger tamquam corvus Petr.; ptica vedeževalka, posvečena Apolonu: c. oscen H., Phoebeïus O., Delius in corvo latuit O.; prilet vrana z desne strani je obetal srečo, z leve pa nesrečo: picus et cornix ab laeva, corvos (= corvus), parra ab dextera consuadent Pl.; preg.: non pasces in cruce corvos H. ne boš na križu vranov pasel = ne boš na vislicah hrana vranom, ne boš umrl na vislicah.

2. pren. (o stvareh, podobnih vranjemu kljunu)
a) neko bojno orodje, zidolom, maček, kopika: corvus demolitor Vitr., corvique et alia tuendis urbibus excogitata praeparabantur Cu.
b) „vranji kljun“, neki kljukast kirurški nož: Cels.
c) ozvezdje Vran: Vitr., Hyg.
č) „gavran“, neka morska riba, menda morska lastovica, krulec: Cels., Plin., Aus.
d) v dvoumju = vir spurcus, fellator (ker po stari ljudski bajki corvi ore coëunt): dat veniam corvis, vexat censura columbas (preg.) Iuv., Corve salutator, quare fellator haberis? in caput intravit mentula nulla tuum Mart. — Kot nom. propr. Corvus -ī, m Korv, Vran, rimski priimek, poseb.: M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv, ki se je l. 349 bojeval pod Kamilom zoper Galce ter si ta priimek pridobil v boju z galskim velikanom, katerega je premagal s pomočjo vrana, konzul l. 348 in pozneje še večkrat konzul in diktator (zadnjič diktator l. 299), umrl l. 271 star sto let, pri vseh priljubljen in spoštovan: Ci., L.

cōrycus -ī, m (gr. κώρυκος) s smokvinim zrnjem, moko in peskom napolnjena velika usnjena vreča, ki je bila obešena pod strop korikeja (gl. cōrycēum), da so jo atleti zanihovali in tako krepili telesne moči, telovadna, atletska vreča; le pren. krepilo: corycus laterum et vocis meae, Bestia Ci. ob katerem so se krepile moje prsi in moj glas.

Cōrycus in (neklas.) Cōrycos -ī, m (Κώρυκος) Korik,

1. mesto ob jonski obali z istoimenskim predgorjem in pristaniščem: L.

2. mesto v Kilikiji med Lamovim in Kalikadnovim ustjem s pristanom in istoimenskim predgorjem; v bližini mesta je bila globoka, s strahotnim skalovjem obdana dolina (specus Corycius), v kateri je rasel najboljši žafran, in pečina, znana poseb. po mitu o Tifonu (antrum Corycium). Meščani so se ukvarjali poseb. z vrtnarstvom: Ci. ep., L. idr.

3. mesto v Pamfiliji nedaleč od Olimpa: Eutr. — Od tod adj. Cōrycius 3 (Κωρύκιος) koriški = nanašajoč se na Korik v Kilikiji: crocus H., Typhonis quoque specus et Corycium nemus Cu., specus Mel., antra Plin., lutum Ps.-V. (Ciris), comae Stat., nimbus Mart.; pesn. kilikijski: senex V., puppis Iuv.

Opomba: Prisc. meri Cōrōcus.

cosa ženski spol stvar, reč, predmet; okolnost; dogodek; dejstvo; ideja, domislek; (v nikalnih stavkih) nič

cosa de približno
cosa de ocho días okrog osem dni
veinte o cosa así približno dvajset
a cosa de las ocho proti osmi uri
cosa de comer nekaj za pod zob, jestvina
cosa y cosa uganka
cosa del otro jueves nekaj izrednega (redkega); stara (premlačena) stvar
¡brava cosa! (ironično) lepa stvar!
ninguna cosa nič
poca cosa malo
es poca cosa je čisto nepomembno
poquita cosa nepomemben človek
decir una cosa nekaj reči
decir una cosa por otra napačno se izraziti, lagati
no decir cosa nobene ne črhniti
no decir con cosa brezglavo govoriti
dejando una cosa por otra da bi drugam usmerili pogovor
no dejar cosa con cosa vse v največji nered spraviti
allí no hay cosa con cosa tam je vse na glavo postavljeno
no hacer cosa a derechas zelo nespretno ravnati
como quien hace otra cosa prikrivaje, hinavsko
era cosa de ver a... bilo je nenavadno, kako ...
no hay tal cosa temu ni tako; nikakor
la cosa marcha stvar napreduje, gre naprej
pasado en cosa juzgada ki je postal pravomočen
no se le pone cosa par delante on gre čez vse zapreke
no me queda otra cosa ne preostane mi nič drugega; ne vidim drugega izhoda
como quien no quiere la cosa s hlinjeno brezbrižnostjo, hinavsko
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja
ser fuerte cosa neobhodno potreben biti; biti težaven
otra cosa es con guitarra to bomo šele videli (odgovor na bahaško govorjenje)
no sea cosa que v nasprotnem primeru, sicer, drugače, sicer bi bil primoran (kot svarilo)
es cosa mía to je moja stvar, to se mene tiče
¡es cosa de él! to je prav njemu podobno!
no es cosa de reír to ni smešna stvar
no es cosa del otro mundo to ni nič nenavadnega
no tener cosa suya biti zelo reven
tomar una cosa por otra napačno nekaj razumeti, motiti se
no valer (no ser) cosa nobene vrednosti ne imeti, biti zanič
no vale gran cosa ni kaj prida, ni mnogo vredno
no es ni artista ni cosa que valga temu še mnogo manjka do umetnika
a cosa hecha z zanesljivim uspehom
como si tal cosa meni nič, tebi nič; čisto mirno
cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento vsaka stvar ob svojem času
cosa cumplida, sólo en la otra vida nič ni popolnega na tem svetu
no hay cosa escondida que a cabo de tiempo sea bien sabida končno pride le vsaka stvar na dan
cosa mala nunca muere kopriva ne pozebe
¿qué cosa? kaj je? kaj se je zgodilo?
¿qué es cosa y cosa? kdo ugane?
¡cosa rara! kako nenavadno! čudno!
cosas pl posli, opravki; imetje, premoženje
cosas de viento brezkoristne stvari
cosas que van y vienen nestanovitnost sveta
el curso de las cosas potek stvari (dogodkov)
corran las cosas como corrieren naj se zgodi, kar hoče
decir cosas mnogo govoriti; kramljati; pripovedovati
disponer sus cosas svoje stvari v red spraviti
son cosas del mundo tako je pač na tem svetu
no son cosas del otro jueves (ali del otro mundo) to ni nič novega, to so stare (znane) stvari
ante todas cosas predvsem
las cosas de palacio van despacio to bo dolgo trajalo, to se bo še zelo vleklo
¡muchas cosas (ali mil cosas) a su hermano! mnogo pozdravov vašemu bratu!
¡qué cosas tienes! kaj ti ne pade v glavo!
¿no serán tus cosas? si nisi tega sam izmislil?
¡las cosas que se ven! česa vsega človek ne vidi
¡ésa es la cosa! v tem grmu tiči zajec!

Cosa (Cossa) -ae, f (Κόσσα) Koza, Kosa,

1. primorsko mesto s pristaniščem in predgorje v Etruriji: S. ap. Serv., L. epit. idr., vectusque Cosam Etruriae promunturium ignotis locis se abdit T. — Soobl. Cosae -ārum, f Koze: quique urbem liquere Cosas V. — Od tod adj. Cosānus 3 koški: portus Cosanus L., litus Plin., praedia Suet.; kot subst.
a) Cosānum -ī, n Koško ozemlje: in Cosano C., ali vaško posestvo pri Kozi: in Cosano Ci. ep.
b) Cosānī -ōrum, m Kožan(c)i, preb. Koze: Ci. ep., L.

2. mesto v Lukaniji: Cosa in agro Thurino C.

cosecha ženski spol žetev, čas žetve; letina, pridelek

a la cosecha ob žetvi
de propia cosecha lasten pridelek
de su cosecha iz svojega zelnika, s svoje njive
tras poca cosecha, ruin trigo nesreča redko sama pride

cospargere^* v. tr. (pres. cospargo)
cospargere di potresti; poškropiti; obliti s, z

Cossutius 3 Kosucij(ev), ime rimskega rodu; znan je poseb. neki stavbenik s tem imenom: Vitr.; Cossutia Kosucija, prva Cezarjeva žena: Suet.

cōsta f

1. anat. (costola) rebro
velluto a coste tekstil rebrasti žamet

2. ekst. stran; bok:
di costa s strani; z boka, bočno

3. hrbet (npr. knjige)

4. obala:
costa rocciosa, frastagliata skalnata, členovita obala

5. reber; pobočje:
a mezza costa sredi pobočja

6. bot. rebro

costa ženski spol cena, vrednost; stroški; prehrana (kot mezda)

a costa de s, z; s pomočjo, na stroške
a toda costa za vsako ceno
a costa mía, a mi costa na moje stroške
costas pl sodni stroški
condenar en costas obsoditi na plačilo stroškov
salir sin costas zdravo kožo odnesti

costa -ae, f (sor. s sl. kost)

1. rebro: quem Manlius … ita, ut per costas ferrum emineret, terrae affixit L., viribus ensis adactis transabiit costas V., tergora deripiunt costis V., costae aselli V., costas exuta leonis aspera texerunt vellera molle latus O.

2. pren. costae rebra = bočnice kake stvari, boki, bočina: equum … aedificant sectaque intexunt abiete costas V., cum flamma … suggeritur costis undantis aēni V., costae ratis Pers., navium, corbium Plin.

Cosȳra (O., Plin) in Cossȳra (Sil.) ali Cos(s)ūra (Mel.) -ae, f (Κόσσυρα) Kozira, Kosira, Kozura, Kosura, otoček med Sicilijo in Afriko (zdaj Pantelleria).

cōthōn -ōnis, m (semit.; Grki so besedo primerjali s κώϑων trebušast lončen vrč) s človeškimi rokami napravljen notranji pristan: cothones appellantur portus in mari interiores arte et manu facti P. F.; poseb.

1.
a) notranji ali vojni pristan v Kartagini z istoimenskim otokom: Serv.
b) notranji pristan pri Adrumetu v Bizaceni: Auct. b. Afr.

2. Cōthōn Koton, otok v Lakonskem zalivu pri Kitajri: Plin. ali v Egejskem morju: Mel.

cothurnus (coturnus) -ī, m (gr. κόϑορνος)

1. koturn, nizek škorenj, grško obuvalo z debelimi podplati, ki je pokrivalo celo nogo in zadaj segalo do sredine meč, spredaj pa je bilo zadrgnjeno z (nav. rdečim) jermenjem: Vell., Iust., Tuditanus … ille, qui cum palla et cothurnis nummos populo de rostris spargere solebat Ci., ut, si cothurni laus illa esset, ad pedem apte convenire, neque multi cothurni paucis anteponerentur nec maiores minoribus, sic … Ci.; poseb.
a) lovski koturn, lovski nizki škorenj: virginibus Tyriis mos est gestare pharetram purpureoque alte suras vincire cothurno V., puniceo stabis (sc. Diana) suras evincta cothurno V., breviorque videtur virgine Pygmaeā nullis adiuta cothurnis Iuv.
b) koturn ali visoki čevelj tragiških igralcev, s skoraj čevelj visokimi podplati, ki ga je vpeljal Ajshil (naspr. soccus obuvalo komikov): Q., Amm., c. maior, minor Ci., Aeschylus … docuit magnumque loqui nitique cothurno H., nil illi larvā aut tragicis opus esse cothurnis H., tragoedia pictis innixa cothurnis O.

2. pren.
a) tragični, vzneseni slog, α) v pesništvu: sola Sophocleo tua carmina digna cothurno V., grande munus Cecropio repetes cothurno H., desine et Aeschyleo conponere verba cothurno Pr., tragicos decet ira cothurnos O., in cothurnis prodit Aesopus novis Ph. nastopa v novih koturnih = z novimi tragiškimi verzi, cothurnus et sonus Sophoclis sublimior Q., Varro, Sophocleo non infitiande cothurno Mart., nec comoedia cothurnis assurgit nec contra tragoedia socculo ingreditur Q., fingimus haec altum saturā sumente cothurnum scilicet Iuv., a socco ad cothurnum ascendere, ioca non infra soccum, seria non usque ad cothurnum Ap. β) v slikarstvu: cothurnus ei (sc. Nicophani) et gravitas artis multum a Zeuxide et Apelle abest Plin.
b) tragični predmet, tragična snov: vulgi scelus et cuncta graviora cothurnis Iuv.
c) vznesena dostojnost: c. imperatoriae auctoritatis (cesarskega veličanstva) Amm.
č) žaloigra, tragedija: hunc socci cepere pedem (sc. iambum) grandesque cothurni H. komedija in tragedija.