Franja

strážnik policeman, pl -men, constable

angleški strážnik (žargon) bobby; žargon copper, cop
strážnik je na dolžnosti v prometni službi the policeman is on point-duty

strdíti (-ím) | strjeváti (-újem)

A) perf., imperf. raggrumare, coagulare, rapprendere, indurire, solidificare:
strditi vodo v led congelare l'acqua
pren. trpljenje ga je strdilo la sofferenza lo ha indurito

B) strdíti se (-ím se) | strjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. raggrumarsi, coagularsi, rapprendersi, solidificarsi; indurirsi:
lava se strdi la lava si solidifica, si raggruma
na soncu se skrilavec presuši in strdi al sole lo scisto si secca e rapprende

stréči to serve; to attend to, to wait on

stréči bolniku to tend a sick person
vam že kdo streže? (v trgovini) are you being attended to?, (pri mizi) is anyone serving you?
stréči stroju to be in charge of (ali to mind) a machine
stréči strastem to indulge one's passions, to be a slave to one's passions
stréči topu vojska to serve a gun
stréči pri mizi to serve at table, to wait at table
stréči svojim osebnim interesom to look after one's private interests
on ima rad, da se mu streže he likes to be waited on
stréči po življenju komu to make an attempt on someone's life
kakor se ji streže, tako kosa reže you get what you pay for

stréči (stréžem) imperf.

1. servire:
kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una

2. trg. lavorare, servire:
mi že strežejo grazie, vengo già servito

3. assistere, aver cura di:
streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani

4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante

5. rel. servire:
streči pri maši servire la messa

6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
PREGOVORI:
kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera

stréči servir (pri mizi a la mesa) ; atender ; (stroju) manejar, hacer funcionar; maniobrar

Vam že strežejo? (v trgovini) ¿le atienden ya?
streči bolnikom atender a les enfermos
streči svojim strastem ser esclavo de sus pasiones
streči komu po življenju atentar contra la vida de alg

streh|a [é] ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura das Dach (bakrena Kupferdach, cerkvena Kirchendach, čebulasta Zwiebeldach, čopasta Krüppelwalmdach, neprava šotorasta Walmdach, dvokapna Satteldach, enokapna Pultdach, koničasta Spitzdach, konzolna Kragdach, kupolasta Kuppeldach, lamelna Lamellendach, lupinasta Schalendach, mansardna Mansardendach, Mansarddach, obešena/viseča Hängedach, opečnata Ziegeldach, pločevinasta Blechdach, pomična Schiebedach, prečna Querdach, ravna Flachdach, rombasta Rautendach, salonitna Eternitdach, skrilasta Schieferdach, slamnata Strohdach, s skodlami krita Schindeldach, steklena Glasdach, stolpna Helmdach, stožčasta Kegeldach, iz valovite pločevine Wellblechdach, stolpa Turmdach, voza Wagendach, za plezanje Kletterdach, strma Steildach, šotorasta Zeltdach, varovalna Schutzdach, vrhnja Überdach, vrtljiva Schwenkdach, zgibana Faltdach, žagasta Sägedach); das Verdeck (zložljiva Klappverdeck); die Bedeckung (polstena Filzbedeckung)
… strehe Dach-
(del der Dachteil, nagib die Dachneigung, oblika die Dachform, koeficient oblike der Dachformbeiwert, površina die Dachfläche, snežni plaz s die Dachlawine)
podoben strehi dachartig
vod na strehi die Dachleitung
vagon s pomično streho železnica der Schiebedachwagen
streha nad glavo figurativno das Obdach
brez strehe obdachlos
imeti streho nad glavo/ne imeti strehe nad glavo ein/kein Dach überm Kopf haben
izgubiti streho nad glavo obdachlos werden
najti streho unterkommen
figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
pod streho unter dem Dach
imeti pod streho figurativno (etwas) unter Dach und Fach haben
pod isto streho unter einem Dach
podstaviti pod streho unterstellen
spraviti pod streho unterbringen, figurativno unter Dach und Fach bringen
vzeti pod streho beherbergen
figurativno ogenj v strehi großer Aufruhr, avstrijsko, švicarsko: Feuer am Dach

stréha roof

brez stréhe roofless
stréha nad glavo roof over one's head
mansardna stréha mansard, mansard roof
slamnata stréha thatched roof
opečna stréha tiled roof
stréha iz skrila slated roof
skodlasta stréha shingled roof
steklena stréha glass roof
stréha iz listja pesniško a leafy vault
platnena stréha awning, sunshade
stréha je potrebna popravila the roof wants repairing
žetev je pod strého the harvest is gathered in
spraviti pod strého (žetev) to gather (ali bring) in
stanovati pod strého to live in a garret
biti pod strého to have a roof over one's head
pri njem je takoj ogenj v stréhi (figurativno) he is a real hothead
imeti strého nad glavo to have a roof over one's head
ploščata stréha flat roof
ravna stréha flat roof, terrace
drseča stréha (pri avtu) sliding roof
stréha enokapnica lean-to roof
dvokapna stréha ridged roof
pokriti s strého to roof
vzeti pod strého to house, to lodge, to accommodate, to shelter
(pozor,) delo na stréhi! men at work (ali working) overhead!
hiša še ni pod strého the house is not roofed yet
zaščititi s strého, dati pod strého to roof

stréha (-e) f

1. grad. tetto:
opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
sleme strehe comignolo, linea di colmo
dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
poiskati si streho mettersi al riparo

2. ekst. tetto, tettoia:
streha avtomobila il tetto dell'automobile
streha postaje la tettoia della stazione

3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
domača, rodna streha tetto natio, paterno
ostati brez strehe restare senza tetto
živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca

strel [é] moški spol (-a …)

1. iz strelnega orožja: der [Schuß] Schuss (milostni der [Gnadenschuß] Gnadenschuss, lovstvo Fangschuss, odbojni [Prellschuß] Prellschuss, oplazni [Krellschuß] Krellschuss, opozorilni [Warnschuß] Warnschuss, posamičen [Einzelschuß] Einzelschuss, poskusni [Probeschuß] Probeschuss, signalni [Signalschuß] Signalschuss, smrtni [Todesschuß] Todesschuss, strašilni [Schreckschuß] Schreckschuss, štartni [Startschuß] Startschuss, zaostali [Nachschuß] Nachschuss, iz bližine [Nahschuß] Nahschuss, iz daljave [Fernschuß] Fernschuss, iz puške [Gewehrschuß] Gewehrschuss, iz šibrovke [Schrotschuß] Schrotschuss, v glavo [Kopfschuß] Kopfschuss, v pleče lovstvo Blattschuss, v tilnik [Genickschuß] Genickschuss, z lokom [Bogenschuß] Bogenschuss)
strel v prazno ein [Schuß] Schuss ins Blaue
strel v črno ein [Schuß] Schuss ins Schwarze (tudi figurativno)
smer strela die [Schußrichtung] Schussrichtung
na primernem mestu za strel [schußgerecht] schussgerecht
na ugodno razdaljo za strel se približati: bis auf [Schußnähe] Schussnähe
primeren za strel [schußgerecht] schussgerecht
pripravljen za strel [schußbereit] schussbereit
preluknjati s streli zerschießen
narediti luknjo v … s strelom ein Loch schießen in

2. šport der [Schuß] Schuss (na gol [Torschuß] Torschuss, od daleč [Weitschuß] Weitschuss); (met) der Wurf
prosti strel der Freistoß
kazenski strel der Strafstoß
vratarjev strel der Abstoß, Torabstoß
strel s kota der Eckball, der Eckstoß
strel z glavo der Kopfball
priložnost za strel die [Schußmöglichkeit] Schussmöglichkeit, die [Schußgelegenheit] Schussgelegenheit

strél shot

odbojni strél ricochet
strél iz loka shot from a bow
strél na premičen cilj shot at a moving target
indirektni prosti strél šport indirect free kick
toča strélov hail of shots
strél na gol šport a shot at goal
prosti strél (nogomet) free kick
kazenski strél penalty kick, penalty
s prvim strélom with one's first shot
alarmni strél v sili a shot of distress
slep strél blank shot
dati, izstreliti 20 strélov to let off (ali to fire) 20 rounds
niti enega stréla niso dali they did not fire a single shot

strél coup moški spol de feu

strel iz pištole (iz puške, iz topa, s strelico) coup de pistolet (de fusil, de canon, de flèche); (nogomet) tir moški spol, shoot moški spol; (pok strelnega orožja) détonation ženski spol (d'une arme à feu)
strel v glavo balle ženski spol dans la tête
mojstrski strel coup de maître
odbojni strel (vojaško) ricochet moški spol
oplazni strel éraflure ženski spol (provoquée par une balle)
ostri strel coup à balle
pozdravni strel salut moški spol; (mornarica) salve ženski spol d'honneur
prazen, slep strel tir à blanc
prosti strel (pri nogometu) coup franc
pravi strel premier coup de feu
rešilni strel (lov) coup de grâce
strel za strah coup tiré en l'air (pour faire peur), coup de semonce (ali d'avertissement)
strel iz šibrovke tir à dragée (ali à menu plomb, à grains de plomb)
zgrešeni strel coup manqué (ali raté)
en strel je počil un coup partit, on entendit une détonation
strel ga je ranil v roko une balle le blessa au bras (ali lui fit une blessure au bras), il reçut une balle (ali une décharge) dans le bras
pripraviti se na strel se préparer à ouvrir le feu (ali à faire feu, à tirer)

strél (-a) m

1. voj. sparo, colpo; ekst. fuoco:
strel iz pištole, iz revolverja colpo di pistola, pistolettata, revolverata
strel iz puške fucilata, colpo di fucile; pog. schioppettata
strel iz topa cannonata, colpo di cannone
strel z lokom frecciata
strel v hrbet, v nogo un colpo, uno sparo alla schiena, alla gamba
strel ga je oplazil, zadel la pallottola lo colpì di striscio, lo colpì in pieno
pasti pod streli sovražnika cadere sotto il fuoco nemico

2. šport. tiro; calcio; cannonata:
kazenski strel calcio di punizione
strel v vrata, na gol tiro in porta
strel z glavo tiro di testa
strel čez ramo rovesciata
strel iz kota calcio d'angolo, corner
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. strel v prazno colpo a vuoto
lov. priti na strel capitare, venire sotto tiro
lov., voj. milostni strel colpo di grazia
šport. štartni strel segnale di partenza

strél tiro m ; disparo m ; (iz puške) escopetazo m , (iz topa) cañonazo m , (s strelico) flechazo m ; (nogomet) tiro m (na vrata a puerta) , angl chut m

milosten strel tiro de gracia
strel v glavo herida f de bala en la cabeza
zgrešen strel tiro errado (ali fallado ali perdido)
strel v zrak tiro en vacío
strel iz pištole pistoletazo m
mojstrski strel tiro magistral
slep, prazen strel tiro al aire, tiro sin bala
odbojni strel tiro de rebote
oplazni strel rozadura f (causada por una bala)
strel za strah tiro al aire
strel iz šibrovke perdigonada f
pozdravni strel salvas f pl de saludo
strel v sili tiro de secorro, (na morju) señales f pl que da un barco en peligro
prerešetan od strelov acribillado a tiros

stréla thunderbolt, flash of lightning, lightning; (udarec) a stroke of lightning

stréla z jasnega neba a bolt from the blue
kot od stréle zadet thunderstruck, dumbfounded
biti zadet od stréle to be struck by lightning
kot stréla zadeti to strike like a thunderbolt
zadeti kot stréla z jasnega to hit (someone) like a bolt from the blue
novica je bila zame kot stréla z jasnega the news came to me like a bolt from the blue
stréla je udarila v drevo a tree was struck by lightning
kot stréla hiter quick as lightning
kot stréla je šinil proč he was off like a shot
kot stréla hitro (figurativno) like (greased) lightning
priti kot stréla z jasnega to appear suddenly out of the blue, to come all of a sudden
gromska strél! well I'll be blowed!

stréla foudre ženski spol , coup moški spol de foudre, coup de tonnerre

kamena strela (mineralogija) cristal moški spol de roche
vodena strela coup de tonnerre, coup de foudre qui porte à froid
kakor strela z jasnega (neba) comme un coup de foudre (ali de tonnerre) dans un ciel bleu
strela je udarila v drevo la foudre éclata (ali tomba) sur un arbre
strela ga je zadela il a été frappé par la foudre, il a été foudroyé (tudi figurativno)
gromska strela! mille tonnerres!, tonnerre de Dieu!, tonnerre de Brest!

stréla (-e) f

1. fulmine, folgore; pren. knjiž. saetta; pesn. dardo:
strela je udarila v drevo il fulmine ha colpito un albero
hiter kot strela veloce come un fulmine
priti, pasti kot strela z jasnega capitare, piombare come un fulmine a ciel sereno

2. pren. uomo malvagio, perfido

3. inter.
gromska strela! tuoni e fulmini!
da bi ga strela! gli venisse un colpo!
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime; feriuntque summos fulmina montes
min. kamena strela cristallo di rocca
vet. kopitna strela quarto

stréla rayo m

od strele zadet alcanzado (ali herido ali fulminado) por el rayo
kot da bi ga strela zadela (fig) como si le tocara un rayo
kot strela iz jasnega (neba) como un rayo en tempo sereno, como una bomba
strela je udarila el rayo cayó (v sobre)
gromska strela! ¡mil rayos!, ¡rayos!

strelec samostalnik
1. (kdor strelja z orožjem) ▸ lövész, lövőV strelskem centru danes nastopajo vsi štirje slovenski strelci. ▸ A céllövőközpontban ma mind a négy szlovén lövő fellép.
Pokol je preživela mlajša ženska, ki se pred strelcem skrila pod odejo in pozneje poklicala policijo. ▸ A mészárlást egy fiatalabb nő élte túl, aki a lövöldöző elől egy takaró alá bújt, majd később hívta a rendőrséget.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ NyilasSamski strelci utegnejo novo ljubezen srečati na delovnem mestu ali med poslovnimi partnerji. ▸ Az egyedülálló Nyilasok a munkahelyükön vagy az üzleti partnereik között találkozhatnak új szerelmükkel.Luna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.

3. (pri igrah z žogo) ▸ góllövő [pri igrah, ki se igrajo na gol] ▸ pontszerző [pri igrah, ki se igrajo na točke]Premagali smo košarkarsko velesilo, ki ima odlične igralce, predvsem natančne strelce z razdalje. ▸ Megvertünk egy kosárlabda-nagyhatalmat, amelynek nagyszerű játékosai, elsősorban pontos bedobói vannak.Pri gostih je bil najučinkovitejši Kubanec Perez, ki je bil s sedmimi goli tudi prvi strelec tekme. ▸ A vendégeknél a kubai Perez volt a legeredményesebb játékos, aki hét góllal a mérkőzés legjobb góllövője lett.

4. zoologija Toxotes jaculatrix (riba) ▸ jávai lövőhal

Strelec samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ NyilasRimska cesta je najsvetlejša v ozvezdju Strelec, zelo nizko na južni strani neba. ▸ kontrastivno zanimivo A Tejút a Nyilas csillagképben a legfényesebb, a horizont fölött az égbolt déli részén.
Jupiter lahko v ozvezdju Strelca opazujemo v jutranjih urah. ▸ A Jupitert a Nyilas csillagképében a reggeli órákban figyelhetjük meg.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ NyilasLuna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.

strélec tireur moški spol, (vojaško) tirailleur moški spol ; (pri nogometu) buteur moški spol ; (pri podvodnem lovu) harponneur moški spol ; (astronomija) Sagittaire moški spol

elitni strelec tireur d'élite
strelec v tarčo tireur à la cible