Franja

barbaricus 3 (gr. βαρβαρικός)

1. barbarski, v gr. pogledu = negrški, rimski, latinski: urbes Pl., lex Pl. zakon 12 tablic; v rim. pogledu = nerimski, negrški, tuj, inozemski: supellex L., gladius Cu., arma Sen. ph.; poseb. jutrovski, trojanski, frigijski: aurum V., manus Briseidos O., astante ope barbarica Enn. ap. Ci., ope barbarica V.; nomina barbarica (= germanska) Suet.; subst. barbaricum -ī, n barbarska dežela, tujina: Eutr., Amm.

2. met. barbarski v šegah in značaju, surov, neomikan, divji: vita Cl.; pren.: silva barbarica Col. gozd z različnimi nasadi; acc. neutr. kot adv.: barbaricum gemens Sil. divje.

barbarus 3, adv. -ē (gr. βάρβαρος) „barbarski“ =

1. tuj ali inozemski na splošno: hospes Pl., servi agrestes et barbari Ci., reges H., barbara (puella) sermone est? O. ali govori spakedrano latinščino?

2. tuj, inozemski,
a) (v naspr. z gr. omiko) = italski, rimski, latinski: poëta (= Naevius) Pl., (comoediam) Philemo scripsit: Plautus vortit barbare Pl. Plavt jo je polatinil; = frigijski: carmen Dorium … barbarum H., buxus Val. Max; = perzijski: Cu., Autophradates habebat barbarorum equitum XX milia N.; pogosto kot subst. barbarus -i, m barbar, tujec, inozemec: barbari quidam et immanes (naspr. Graeci homines) Ci., cum barbaris (z Rimljani) … Graecis bellum est eritque L., pernicies Graiûm et barbarûm Ph., Agesilaum barbari (Egipčani) contempserunt N., classem LXX navium Athenienses … Miltiadi dederunt, ut insulas, quae barbaros (Perzijce) adiuverant, bello persequeretur N., barbarus (ὁ Πέρσης perzijski kralj) conflixit postridie N.
b) (v naspr. z rim. omiko) = nerimski, nelatinski: animos gentium barbararum opinio alta pervaserat Ci., barbare loqui Ci. napačno, kakor tujec, spakedrano, barbare dixisti „pluria“ Gell.; subst. masc. = barbar, tujec: illa vox „civis Romanus sum“ inter barbaros saepe salutem tulit Ci.; barbari pri C. = Galci ali Germani; iron.: barbarus hic (v Pontu) ego sum, quia non intellegor ulli O. (ker Pontci ne razumejo lat. jezika); subst. neutr.: in barbarum aucto cognomento Idaeos Iudaeos vocitari T. z imenom, spakedranim po barbarski navadi.

3. met.
a) duševno barbarski, zagoveden, zarobljen, neomikan, neveden: qui aliis inhumanus ac barbarus, isti uni commodus ac disertus videretur Ci., quod homo barbarus intellegere non potuit Ci., homines barbari atque imperiti C., non sunt illa (scripta) suo barbariora loco O., barbare loqui Q.
b) nravno surov, krut, okruten, divji: mos H., immanis ac barbara consuetudo hominum immolandorum Ci., praedo tam nefarius, pirata am barbarus Ci., homines feri ac barbari C., sacra suo facio barbariora loco O., barbare laedere oscula H., barbare facere Vulg. nespodobno.

4. subst. barbarum -ī, n črn obliž: Cels.

barbatus 3 (barba) bradat,

1. o človeku
a) na splošno: quos aut imberbes aut bene barbatos videtis Ci. zelo bradate, z močno brado, dicere licebit Iovem semper barbatum, Apollinem semper imberbem Ci.; pesn. za označitev moške dobe: solet hic barbatos sectari senex Pl., equitare in arundine, si quem delectat barbatum (odraslega) H., Iove nondum barbato Iuv.
b) poseb. bradat Rimljan = Rimljan iz stare dobe (ko si še niso brili brade): aliquis mihi ab inferis excitandus est ex barbatis illis Ci., mos fuit apud antiquos illos et barbatos Ci.
c) barbatus magister bradati učenjak, filozof, ker so le ti nosili dolgo brado: Pers., Iuv., Mart.

2. o živalih: aquila barbata Plin. najbrž brkati ser ali jezerski orel, hirculus barbatus Cat.; pesn. subst. barbātus -ī, m bradač = kozel: Ph.

3. pren. kosmat, volnat: nux Plin.; kocast, cunjast: ne toga barbatos faciat libros Mart.

barbelé, e [barbəle] adjectif bodičast; masculin bodeča žica

fil masculin de fer barbelé bodeča žica
camp masculin de prisonniers entouré de barbelés z bodečo žico obdano taborišče ujetnikov

Barbesula -ae, f Barbezula, mesto z istoimensko reko v betski Hispaniji: Mel., Plin.

barbet [barbɛ] masculin koder (pes)

crotté comme un barbet ves blaten, pokrit z blatom
suivre quelqu'un comme un barbet komu kot pes slediti

barbitos -ī, m (gr. βάρβιτος)

1. pesn. ime za brenkalo z več strunami, ki pa se nekoliko razlikuje od lire, plunka, lutnja, včasih tudi lira: Cl., age dic Latinum, barbite, carmen H.; pl. heterogen. barbita: Aus.

2. met. kot fem. pesem (igrana na lutnji): non facit ad lacrimas barbitos ulla meas O.

barbouiller [-buje] verbe transitif pre-, zamazati, (za)packati, grobo popleskati; (po)čečkati; skvariti, skaziti; figuré jecljati, momljati; figuré, familier komu želodec obrniti ali pokvariti

se barbouiller zamazati se (de z); figuré natrpati si glavo
on a barbouillé de noir les inscriptions sur les murs črno so prepleskali napise na zidu
j'ai le cœur barbouillé slabo mi je, imam morsko bolezen
le temps se barbouille vreme se kazi

barder² [-de] verbe transitif prekriti s kovinskimi ploščami

je suis bardé contre de tels coups de sort lahko se upiram takim udarcem usode
avoir la poitrine bardée de décorations biti ves pokrit z odlikovanji
être bardé contre quelque chose moči se čemu upirati

bārdus 3 (iz *bāridus od nekega adj. bārus, sor. z bārō¹) slaboumen, počasne pameti, zabit, top, topoglav, tudi neumno predrzen: Pl., Pers., Tert. idr., (Zopyrus) stupidum esse Socratem dixit et bardum Ci.

bargain² [bá:gin] samostalnik
(dobra) kupčija, ugodna priložnost; pogodba; razprodaja

a bad bargain nesreča, huda zadeva
by bargain po dogovoru
a chance bargain priložnostni nakup
bargain counter oddelek z blagom po znižani ceni
I got it a dead bargain skoraj zastonj sem dobil
to drive a hard bargain mnogo zahtevati
it's a bargain! velja!
Dutch bargain kupčija ali ugovor v enostransko korist
to make the best of a bad bargain ne obupavati
a good bargain is a pickpocket poceni blago je slabo
a bargain is a bargain kar je, je
into the bargain povrhu
bargain hunter tisti, ki išče dobro kupčijo
a losing (ali hard, bad) bargain slaba kupčija
to strike (ali make, close) a bargain napraviti kupčijo, pogoditi se, dogovoriti se
to be off one's bargain rešiti se obveznosti
switch bargain ovinkarska kupčija
wet bargain kupčija, ki se konča s popivanjem

bark¹ [ba:k] samostalnik
skorja, lubje; skorja kininovca
sleng koža, krzno

bark tanning strojenje z lubjem
to come (ali go) between the bark and the tree vmešavati se v tuje zadeve
ameriško a man with the bark on neotesanec
to take the bark off prikazati brez olepšanja

bárka (-e) f navt. barca:
ribiška barka barca da pesca
barka na vesla, z jadri, na motor barca a remi, a vela, a motore
bibl. Noetova barka arca di Noè
pren. barko voziti (pijan se opotekati, popivati) andare barcolloni; sbevazzare

baron samostalnik
1. (plemiški naziv) ▸ báró Baron se izkaže kot pravi kavalir in reši svojo izvoljenko, baronica pa trepeta za njegovo življenje. ▸ A báró valódi úriembernek bizonyul, és megmenti kiválasztottját, a báróné pedig a báró életéért retteg.
Leta 1872 je dobil naziv barona. ▸ 1872-ben kapta meg a bárói címet.

2. (mogotec) ▸ báróSedemindvajsetmetrska jadrnica je v lasti enega italijanskih gradbenih "baronov". ▸ A 27 méteres vitorlás az egyik olasz építőipari "báró" tulajdonában van.
Z dvigom cene nafte na svetovnem trgu bodo ameriški naftni baroni lažje zadihali. ▸ Az olaj világpiaci árának növekedésével az amerikai olajbárók fellélegezhetnek.

baroptenus -ī, f baropten, nam neznan dragulj črne barve z belimi in rdečimi pikami, tudi bāripē, barripē: Plin.

barquette [barkɛt] féminin ladjica, barčica; slaščica, torta v obliki barke

barquette aux fraises tortica z jagodami

barrage [baraž] masculin pregrada, zajezitev, jez; (cestna) zapora, ovira

barrage aérien zračna zapora
barrage antichar protitankovske ovire
barrage de ballonnets zapora z baloni
barrage de D. C. A. protiletalska zapora
barrage de mines minska zapora ali polje
barrage d'une usine hydro-électrique pregrada, zajezitev pri hidrocentrali
barrage de police policijska (cestna) zapora
barrage -réservoir dolinska pregrada
faire barrage à quelque chose ovirati, preprečiti kaj

barre [bar] féminin drog; palica; zapah; krmilo, veslo; navpična ali poševna črta (s peresom ali svinčnikom); močno butanje valov; pluriel otroška igra med dvema ognjema; marine sipina

barre fixe telovadni drog
barre de chocolat rebro čokolade
barres parallèles bradlja
barre d'or palica zlata
barre du gouvernail drog, vzvod pri krmilu
barre du tribunal ograjen prostor na sodišču (za pričo itd), sodišče
assommer à coups de barre pobiti z udarci z drogom
avoir le coup de barre biti kot ubit, biti izčrpan
être à la barre biti pri krmilu
c'est de l'or en barre to je zlata vredno, to je varna naložba (denarja)
être raide comme une barre de fer (figuré) togo se držati svojih načel
(commerce) paraître à la barre nastopiti pred sodiščem
avoir barre(s) sur quelqu'un biti na boljšem od koga
tenir la barre (figuré) imeti krmilo trdno v rokah
donner un coup de barre spremeniti smer, orientacijo
traduire, mander à la barre pozvati pred sodišče

barv|a ženski spol (-e …)

1. (obarvanost) die Farbe (dlake Haarfarbe, kože Hautfarbe, las Haarfarbe, jesenska Herbstfarbe, prevladujoča Hauptfarbe); die Färbung (lesa Holzfärbung, bela Weißfärbung, črna Schwarzfärbung)
bela barva die weiße Farbe, das Weiß
rdeča barva die rote Farbe, das Rot

2. (barvilno sredstvo) die Farbe (disperzijska Binderfarbe, Dispersionsfarbe, klejna Leimfarbe, mešana Mischfarbe, oljna Ölfarbe, slikarska Malerfarbe, vodna Wasserfarbe, živilska Lebensmittelfarbe), das Färbemittel
osnovna barva die Grundfarbe, der Haftgrund
barva za pirhe die Eierfarbe
tuba z barvo die Farbtube

3. pri kartah: die Farbe
dolga barva lange Hand
založiti barvo die Farbe verlegen
priti z barvo die Farbe ausspielen
pokazati barvo die Farbe bekennen
dati barvo na barvo Farbe bedienen

4. barve množina:
nacionalne barve (zastava) Nationalfarben množina, šport Klubfarben, Nationalfarben
zastopati barve für eine Mannschaft kämpfen/antreten

5. … barve -farben, -farbig (čokoladne barve schokoladenfarbig, schokoladenfarben, barve kože hautfarben, malinove barve himbeerfarben, peščene barve sandfarben, sandfärbig)
|
spremeniti barvo sich verfärben
sprememba barve nezaželena: die Verfärbung
puščati barvo abfärben, sich verfärben, v tekočinah: auslaufen
puščanje barve die Anfärbung, die Verfärbung, das Auslaufen
obstojnost barve die Farbbeständigkeit, die Farbechtheit
popačenje barve der Farbstich
nanašati barvo eine Farbe auftragen
nanašanje barve der Farbauftrag
reprodukcija barve die Farbwiedergabe
simbolika barve die Farbsymbolik
zaznavanje barv / čut za barve der Farbensinn
nauk o barvah die Farbenlehre
|
figurativno spreminjati barve (zardevati ipd.) die Farben wechseln
priti s pravo barvo na dan figurativno Farbe bekennen
slikati/prikazovati v mračnih barvah in den schwärzesten Farben malen/ schildern

bárva colour, ZDA color; (obraza) complexion, (tisk) ink; (znanstveno) chroma; (barvarska) dye, dyestuff; (plesk) paint; (tinktura) tincture; (za les, steklo) stain; (barvilo) pigment; (prevladujoča) hue; (temen ton, odtenek) shade; (svetel ton) tint; (glasu) timbre

bárve (blaga) colours pl, dyes pl, paints pl; (kartanje) suit
kričeče, prežive bárve gaudy colours, glaring colours
lokalna bárva local colour
mrtva bárva dull colour
mavričnih bárv rainbow-coloured, iridescent
nestalna, neobstojna bárva fugitive colour, fading colour
obstojna bárva fast colour
pisanih bárv variegated, piebald, mottled
svetla (temna) bárva light (dark) colour
živa bárva vivid (ali gay, bright) colour
preživa bárva dazzling colour
oljnata bárva oil colour, oil paint
vodne bárve water-colours
osnovna (komplementarna, mešalna) bárva primary (complementary, secondary) colour
spreminjasta bárva (v blagu) shot colour
tiskarska bárva printer's ink
občutljiv za bárve colour sensitive, fotografija orthochromatic
slep za bárve colour-blind
mešanje bárv colour mixing
bogastvo bárv richness in colour
igra bárv, prelivanje bárv play of colours, iridescence
škatla za bárve paintbox, colour box
trgovec z bárvami, z oljnatimi bárvami dealer in paints, paint dealer
trakovi jagodne bárve strawberry-coloured ribbons
veda o bárvah science of colour, chromatics pl (s konstr. v sg)
bárva obledi the dye fades
opisovati kaj v živih bárvah to give a glowing description of something
mešati bárve to mix colours
pokazati svojo pravo bárvo to show one's true colours, to show one's colours, to come out in one's true colours
priti z bárvo na dan (figurativno) to let the cat out of the bag, to speak one's mind
puščati bárvo to lose one's colour
spremeniti bárvo (v obrazu) to change colour
slikati v svetlih (temnih) bárvah to paint in bright (dark) colours
te bárve se ne ujemajo dobro these colours do not go well together
videti vse v rožnatih bárvah to see everything through rose-coloured spectacles
ta bárva pušča pri pranju this colour runs in the wash