Franja

spoliārium -iī, n (spolium)

1. spoliárij = „slačilnica“, oddelek v amfiteatru, kjer so se borilci oblačili in slačili; tam so tudi usmrčevali ranjence, ki zaradi hudih poškodb niso bili več za nobeno rabo: numquid aliquem tam stulte cupidum esse vitae putas, ut iugulari in spoliario quam in harena malit? Sen. ph., hostis patriae, parricida, gladiator in spoliario lanietur Lamp., gladiatorem in spoliario Lamp., qui senatum occidit, in spoliario ponatur Lamp., parricidae cadaver unco trahatur, gladiatoris cadaver unco trahatur, gladiatoris cadaver in spoliario ponatur Lamp.

2. metaf. roparsko (razbojniško) gnezdo, morilska (ubijalska) jama: volo mehercules nosse illum specum tuum, illam humanarum calamitatium officinam, illud infantium spoliarium Sen. rh., videant largum in foro sanguinem et supra Servilianum lacum (id enim proscriptionis Sullanae spoliarium est) senatorum capita Sen. ph.; occ. roparsko skladišče (hranišče), roparska shramba (zakladnica) (o državni blagajni, ker se je v njej hranil od državljanov izsiljeni denar): nunc templum illud, nunc vere aedes, non spoliarium civium cruentarumque praedarum saevum receptaculum ac toto in orbe terrarum adhuc locus unus Plin. iun.

spolium -iī, n (morda iz indoev. kor. *(s)p(h)el(H)- (raz)cepiti, razrivati; prim. skr. phálati (on) brsti, kali, phālaṣ lemež, phálakam deska, paṭati cepiti se, sphálati (on) izkrči, spāṭayati (on) cepi, gr. at. ψαλίς = ajol. σπαλίς škarje, gr. ἄσπαλον, σπόλια, σπαλύσσετται = σπαράσσεται Hsch., σπολάς -άδος slečena koža, slečen kožuh, sl. pleti, lit. spãliai pezdír, stvnem. spaltan = nem. spalten)

1. sneta ali slečena živalska koža: spolium ferae, leonis O., pecudis O. ovnova koža, viperei monstri (= Medusae) O., pellibus et spoliis corpus vestire ferarum Lucr., saepe videmus illorum (sc. serpentium) spoliis vepres … auctas Lucr. z njihovimi levi.

2. klas. le v pl.
a) ubitemu sovražniku odvzeta obleka, odvzeta oprava (v celoti ali njen del): Enn. ap. Ci. idr., princeps Horatius ibat trigemina (trojčkov) spolia prae se gerens L., spolia legere L., spolia opima L., V. vojskovodjeva, sovražnikovemu vojskovodju odvzeta oprava, spoliis indutus V., victores praedā Rutuli spoliisque potiti V., spoliaque et praedas ad procuratores referre T.; o Ahilovi opravi: virtutis honor spoliis quaeratur in istis O.; neklas. in pesn. v sg.: Turnus ovat spolio V., Actoris Aurunci spolium V., nobile Gergeni spolium Sil., quam (sc. praedam) velut spolium victi hostis ostentent Iust.; pren.: spirante etiam re publica ad eius spolia detrahenda advolaverunt Ci.
b) vsak premaganemu sovražniku odvzeti plen, rop: Fl. idr., multa … spolia praeferebantur C., forum classium spoliis ornatum Ci. z uplenjenimi ladijskimi kljuni (rilci), spolia hostium Ci. (kipi idr.), agrorum L. s polj, Asia, spolium regis Antiochi S. fr., spoliis Orientis onustus V., spolia navalia Suet., ut Athenae ex spoliis Lacedaemoniorum restituerentur Iust.; meton. plen, dobljen po zmagi = zmaga: ampla spolia referre V.

3. metaf. sploh plen, rop: si spoliorum causā vis hominem occidere Ci., sociorum spolia Ci. zaveznikom ugrabljena lastnina, ut aliorum spoliis nostras facultates augeamus Ci. s tem, kar smo drugim (od)vzeli, consulatum ex victis illis spolia cepisse S. kot plen, spoliis civium exstructa domus T. iz imetja, odvzetega državljanom, raptis consularibus spoliis T., quos (sc. praefectos centurionesque) spoliis et sanguine expleverint T., ne spolio poteretur hostis Suet.; pesn. v sg.: ille meae spolium virginitatis habet O. mi je vzel devištvo, spolium sceleris O. (o zlatih laseh, ki jih je Scila zaplenila svojemu očetu in jih prinesla Minosu), mendici spolium Petr. beraška obleka, ego hostilis vocabuli spolium prae me fero (= vzdevek „Sarmaticus“) Amm. — Vulg. soobl. spolia -ae, f: cum magna spolia Aug.

spolnost [ô] ženski spol (-i …) die Sexualität, die Geschlechtlichkeit
poudarjati spolnost sexualisieren
obseden od spolnosti sexbesessen
pojasnjevanje spolnosti die Sexualaufklärung
poučiti o spolnosti aufklären

spomínjati

spomínjati na kaj to be reminiscent of something; to be redolent of something
spomínjati koga na kaj to remind someone of something, to put something in someone's mind
on me spominja na mojega brata he reminds me of my brother
to nas spominja na dom this reminds us of home
spomínjati se to recall to mind, to remember, to recollect (koga someone), arhaično to bethink oneself (da... that...)
medlo, slabo se spomínjati to have a dim memory of
če se prav spominjam if I remember right(ly), if my memory serves me right
ne spominjam se, kaj smo videli I have no recollection of what we saw
se ne spominjam, da bi bil o tem kaj slišal I do not recollect having heard anything about it, pogovorno I don't remember hearing anything about it

spondeō -ēre, spopondī, spōnsum (sor. z gr. σπένδω prinašam pitno daritev, v med. sklepam pogodbo (s slovesno pitno daritvijo), σπονδή pitna daritev)

1. (kot držpr. in jur. t.t.) po vsem pravem in slovesno obljubiti (obljubljati), obečati (obečavati), obetati, zavezati (zavezovati) se, obvezati (obvezovati) se, zaobljubiti (se), priseči (prisegati), zapriseči (zaprisegati); abs.: qui stulte spondet Ca. fr., quis spopondisse me dicit? Ci., spoponderunt consules, legati, quaestores, tribuni militum nominaque omnium, qui spoponderunt, exstant L.; z acc.: si quis, quod spopondit … non facit, … condemnatur Ci., illis spondere pacem L., fenoris tui, quod stipulanti spoponderam tibi, reliquam particulam percipe Col., qui spondet mille nummûm? P. Africanus ap. Gell.; v pass.: spondebatur aut pecunia aut filia nuptiarum causā (gl. spodaj pod 2. b)) Varr., pecunia sponsa Varr.; z ACI: si spopondissemus urbem hanc relicturum populum Romanum L., ego mea fide spondeo futurum, ut … Plin. iun. Od tod subst. pt. pf. spōnsum -ī, n = spōnsiō
a) obljuba: sponsum negare H. krivoprisežno prelomiti.
b) pogodba, zaveza, zaveznost: Varr., ex sponso egit Ci. po pogodbi.

2. occ.
a) (pred sodnikom) zagotoviti (zagotavljati), (za)jamčiti (zajamčevati), porokovati, biti porok: se quisque paratum ad spondendum Icilio ostendere L., ita vindicatur Virginia spondentibus propinquis L.; v sup.: hic sponsum vocat H. me hoče za poroka, zahteva moje poroštvo, fraudator homines cum advocat sponsum improbos Ph., sponsum descendam, quia promisi Sen. ph.; s pro: quod pro Cornificio spopondisse dicit Ci. ep., ut ego doceo gratiosum esse in sua tribu Plancium, quod … pro multis spoponderit Ci., spondere levi (takemu, ki nima kredita) pro paupere H., pro iudicato (za obsojenca) Sen. ph.; z acc. (= za koga): sustine carnifex! adsum, quem spopondit Hyg.
b) hčer obljubiti (obljubljati, obetati) za ženo, zaročiti (zaročati): tuam sororem filio posco meo. Spondeo Pl., spondesne, miles, mihi hanc uxorem? Pl., sponden' (gl. opombo spodaj) tuam gnatam filio uxorem meo? Poeta ap. Varr., itidem spondebat Sulpicius ap. Gell.; v pass.: scis (sc. Pamphilam) sponsam mihi? Ter. Od tod subst. pt. pf. α) spōnsus -ī, m zaročenec, ženin: Tit. ap. Non., Ci. idr., cognito … paludamento sponsi L., quae tibi virginum sponso necato barbara serviet? H., impiae sponsos potuere duro perdere ferro! H.; pesn.: sponsi Penelopae H. snubci, snubači. β) spōnsa -ae, f zaročenka, nevesta: Kom., Iuv. idr., flebili sponsae iuvenemve raptum plorat et vires H., sponsus et sponsa Isid., sponsus sponsaque Icti.; preg.: suam cuique sponsam, mihi meam Atilius in Ci. ep. (Ad Atticum) = vsakemu po njegovem okusu.
c) vedežujoč (prerokujoč) obljubiti (obljubljati), obetati: illius et dites monitis spondentibus Indi Val. Fl., sponde adfore reges Val. Fl., de infante Scribonius mathematicus praeclara spopondit Suet.; o zvezdah: te fera nec quicquam placidum spondentia Martis sidera presserunt O.

3. metaf. sploh zatrdno obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), (za)jamčiti, porokovati, porok biti: pater et filius ut tibi sponderent Ci. ep., non, si mihi Iuppiter auctor spondeat, hoc sperem V.; z acc.: iis honores et praemia spondere Ci., fortissimis legionibus pecunias, agros spopondistis Ci., nec solam spondere fidem (molčanja, molka) O., officium (uslužnost) commisso spondet amori O., impunitatem vitiis suis spondere Lact.; z acc. z de: quod ego non modo de me tibi spondere possum, sed de te etiam mihi Ci. ep., tantum sibi vel de viribus suis vel de fortuna spondentes Iust. toliko zatrdno si obetajoč, toliko zatrdno se nadejajoč, multa sibi de lenitudine Romana spondebant Amm.; z ACI: Pansa aut morte aut victoria se satisfacturum rei publicae spopondit Ci., eorum commoda curae nobis fore spondemus Ci., spondebantque animis … id quod instaret (sc. bellum) P. Cornelium finiturum L., spopondit Lacedaemonios eo nolle classe confligere, quod … N., at ego fide meā spondeo futurum ut omnia … invenias Plin. iun. slovesno ti dajem besedo; s samim inf.: oboedire praeceptis promptissime spoponderunt Amm.; occ. (o neživih subj.) zatrdno obljubiti (obljubljati), obetati, zagotavljati, dati se (biti moč, moči se, smeti se) pričakovati kaj od česa: (sc. epistulae tuae) iam non promittunt de te, sed spondent Sen. ph., quod prope diem futurum spondet et virtus et fortuna vestra L., quod (sc. ingenium) magnum spondebat virum Iust.

Opomba: Spondēn' = spondēsne: Pl.; pf. tudi spepondī: Valerius Antias ap. Gell. (po Gell. tudi pri Ci. in C.), spondisti, sponderit: It., sponderis: Vulg., sponsis = spoponderis: Formula vetus ap. Fest.

spongia (z inačico spongea) -ae, f (tuj. σπογγιά)

1. morska goba, spužva: Varr. ap. Non., Suet., Dig. idr., meministis tum … e foro spongiis effingi sanguinem Ci., in pulmonibus autem inest raritas quaedam et adsimilis spongiis mollitudo Ci., ceu plenam spongiam aquai siquis forte manu premere ac siccare coëpit Lucr., spongiam exprimere, detergere spongiā sudorem in facie Cels., detergere spongiā labra (sc. bovis) Col., corpus (sc. alicuius) spongiā pertergere Val. Max., spongeā frigidā cerebrum humefacere Plin., spongearum genera diximus in natura aquatilium marinorum, spongearum tria genera accepimus Plin.; pren.: quibus (sc. procuratoribus) quidem volgo pro spongeis dicebatur uti, quod quasi et siccos madefaceret et exprimeret umentīs Suet.

2. occ.
a) na paličico pritrjena in na straniščih za uporabo (= za brisanje zadnjice) obešena goba: Sen. rh., Sen. ph., Mart.
b) (kot smrtna kazen) goba, s katero so obsojencem zamašili usta in jih tako zadušili: Sen. ph.

3. metaf. (o stvareh, podobnih gobi)
a) goba = gobast izrastek: in spongea cynorrhodi Plin.
b) goba = gobast (= mehek, mehak) oklep: spongia pectori tegumentum L., spongia retiariorum Tert.; dvoumno: respondit Aiacem suum in spongeam incubuisse Augustus ap. Suet. = da se je njegov „Ajak“ (tragedija) vrgel na gobo (enako kot pravi Ajak na meč) in = da je njegov Ajak zapadel gobi (= da je izbrisan); (prim. Macr. Sat. 2, 4, 2)
c) prepleteno beluševo koreničje, prepletene beluševe korenine: Col., Plin.
d) neki na travnikih rastoči mah, menda = conferva vodni (o)krak, vodna nit: nec non et carnosa aliqua appellabimus, ut spongeas in umore pratorum enascentes Plin.
e) plovec, votlìč: ideoque tunc quae spongia sive pumex Pompeianus vocatur Vitr., id autem genus spongiae, quod inde eximitur, non in omnibus locis nascitur nisi circum Aetnam et collibus Mysiae Vitr.
f) spongiae „gob(ic)e“ = raztopljeni porozni in lomljivi železni koščki: mirumque, cum excoquatur vena, aquae modo liquari ferrum, postea in spongeas frangi Plin.
g) gobast kruh: Isid. — Vulg. soobl. sfongia ali sfungia -ae, f: Isid. — Kot nom. propr. Spongia -ae, m Spóngija, rimski priimek: Ci. ep.

(spōns), spontis, f (prim. stvnem. spanst nagon, mik, vaba, spanu mikati, vabiti, spannu napenjati, gispanst draž, prevara, nem. Gespenst, Spanferkel, widerspenstig, abspenstig) svobodna volja, prosta volja, samovolja, svoja volja, gonilna sila, nagon, gon; klas. se je uporabljal le abl. sg., poleg njega neklas. tudi še gen. sg.

I. abl. sponte

1. po volji koga, z dovoljenjem koga, z dovolitvijo (privolitvijo, pritrditvijo) koga: deditionem magis popularium quam sua sponte fecerat Cu., sponte dei Val. Fl., deorum Lucan., naturae suae Plin. po nagonu (nagibu), Antonii, Caesaris, legatorum, litigatoris T., quod contra instituta Augusti, non sponte principis Alexandriam introisset T.; s praep. ab ali de (po): a sponte, ab eadem sponte, a qua sponte, de sponte eius Varr., de tua sponte Cotta ap. Char.; tudi sine sponte suā Varr.

2. večinoma in klas. le v zvezi s svojilnim zaimkom meā, tuā, suā, nostrā, vestrā sponte
a) po svoji volji, iz svoje volje, svojevoljno, rade volje, radovoljno, iz lastnega nagiba, iz lastnega vzgiba, po svoji glavi, po lastnem vzgibu, sam od sebe, brez tuje pomoči, prostovoljno, samostojno, hotoma, hote, nalašč, namerno, namenoma (naspr. coactus, iussus, rogatus, ab aliquo provocatus, ex necessitate, casu ipd.): Luc. ap. Varr., Ter., Varr., Iust. idr., meā sponte feceram, tuā sponte facere Ci. ep., quod suā sponte pateretur Ci., non suā sponte, sed eorum auxilio Ci., neque id meā sponte (sc. prospexi) Ci. ep. sam od sebe, po svoji pameti, transisse Rhenum sese non suā sponte, sed rogatum et arcessitum a Gallis C., suā sponte expergisci L., venenum suā sponte sumere N., id est … quaesitum, praecipitata esset ab eo uxor an se ipsa suā sponte iecisset Q.; pesn. in poklas. tudi sponte meā, tuā itd.: H., me si fata … paterentur … sponte meā componere curas V., sponte nostrā velut donantes Q.; pesn. in neklas. samo sponte: Cels., Sen. ph., Plin., Suet. idr., Italiam non sponte sequor V., ad terram non sponte fluens V. ne prostovoljno = proti svoji volji, sponte tamen properant alii subducere remos O., nec illum sponte extinctum, verum inmisso percussore T., sponte an oblitus (sc. praetermiserit) ignoro Macr. hote ali pozabivši; metaf. (o neživih subj.) sam od sebe: O., Petr. idr., suā sponte, nulla adhibita vi, consumptus ignis extinguitur Ci., ex loco superiore, qui prope suā sponte in hostem inferebat L., cures: … stellae sponte suā iussaene vagentur H., (sc. arbores) ipsae sponte suā veniunt V., sponte suā quae fiunt in aëre Lucr., quod terra crearat sponte suā Lucr., sponte natis ali Arn. živeti ob samoraslem, hraniti se s samoraslim; poznolat. sponte propriā = suā sponte: sponte se propriā dare (predati se) Amm., nusquam a veritate sponte propriā digredi Amm.
b) na svojo roko, na svojo odgovornost, svojevoljno, sam od sebe, sam po sebi, po svoji moči, sam, samostojno: cum illa civitas cum Poenis suo nomine ac suā sponte bellaret Ci., iniussu populi, tuā sponte iura mutavisti Ci., cum … oppidani autem etiam suā sponte Caesarem recipere conarentur C., his cum suā sponte persuadere non possent C., Romam ipse … rediit, sive ipse sponte suā, … sive senatūs consulto accitus L.; tudi brez zaimka: committere bellum sponte Sil.
c) sam na sebi, sam po sebi, sam zase, (kar) naravnost, prav (o neživih subj.): res, quae suā sponte scelerata est Ci., virtus suā sponte laudabilis Ci., an est aliquid, quod te suā sponte delectet? Ci.
d) prvi, ne da bi imel kak zgled pred seboj (pred očmi), brez vzôra (vzornika): quod Verres suā sponte instituisset Ci. —

II. gen. spontis v zvezi suae spontis (sc. esse) svoje volje (biti), po svoji volji, svojevoljen, samostojen, sam po sebi, sam svoj (biti): homo, qui suae sponte est Cels., sic despondisse animum quoque dicitur ut despondisse filiam, quod suae sponte statuerant finem Varr.; (o neživih subj.): cytisus est … suae sponte Col. samorasla, suae sponte aqua Col. sama od sebe tekoča.

Opomba: Nom. sg. spōns navajata sicer Aus. in Char., a ga ne izpričujeta.

spōnsiō -ōnis, f (spondēre)

1. slovesna obljuba: voti Ci. slovesna zaobljuba, sklenitev slovesne zaobljube, slovesno narejena zaobljuba, sponsio appellatur omnis stipulatio promissioque Paul. (Dig.).

2. (kot držpr. t.t. pri pogodbah, zavezah, sklepanju miru idr.) slovesno narejena (sklenjena) obljuba, slovesna obveza, slovesno dana beseda, slovesno dano poroštvo (jamstvo, garancija), slovesno (dano) zagotovilo, slovesna pogodba, tudi osebna pogoditev, osebni sporazum, osebno doseženo soglasje, tj. pogodba, ki jo kak državni uradnik (oblastnik) sklene s kako državo na svojo roko: Icti. idr., sponsione se obstringere L., per indutias sponsionem faciunt, uti certo die legati domo proficiscerentur S. sklenejo slovesno pogodbo, se slovesno pogodijo, non … foedere pax Caudina, sed per sponsionem facta est L., sponsionem acceptam facere (dopustiti, dovoliti) Ci.

3. (kot jur. t.t.) sodna obveza ali pogodba, medsebojni (vzajemni) sodni dogovor, dogovor ali sporazum pred sodnikom, stipulacija, nekaka stava v civilni pravdi, narejena med strankama glede resničnosti njunih trditev; po tej obvezi oz. dogovoru je morala stranka, ki je pravdo izgubila, nasprotni stranki plačati stavljeno denarno vsoto: Val. Max., Petr. idr., qua sponsione pronuper tu exactus es Pl., sponsionem mille nummûm facere cum aliquo Ci. skleniti s kom dogovor za 1000 sestercijev, dogovoriti se s kom za sodno stavo za 1000 sestercijev, cum sponsionem fecisset, ni vir bonus esset Ci. ko je (bil) izjavil, da hoče plačati dogovorjeno denarno vsoto, če ni … , sponsione aliquem lacessere Ci. poz(i)vati koga na sodno stavo, spodbuditi koga k sodni stavi (o tožniku), vincere sponsione Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožniku), toda: vincere sponsionem Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožencu); metaf. o nesodnih stavah: sponsionibus (sc. inter Cleopatram et Antonium) factis Plin., Cleopatra sponsione provocavit insumere se posse in una cena HS centies Macr.; meton. pri takih stavah položena (stavljena) denarna vsota: appellabatur et pecunia et quae desponsa erat sponsa; quae pecunia inter se contra sponsum rogata erat, dicta sponsio Varr.

spōnte avv. šalj.
spinte o sponte, di spinte o di sponte zlepa ali zgrda, rad ali nerad

spor [ô] moški spol (-a …) der Konflikt, med osebami: der Streit (družinski Familienstreit, o pristojnosti Zuständigkeitsstreit, o univerzalijah Universalienstreit, znanstveni Gelehrtenstreit), med osebami, institucijami, državami: die Streitigkeit (delovni Arbeitsstreitigkeit, kompetenčni Gewaltenstreitigkeit, Kompetenzstreitigkeit, najemni Mietstreitigkeit, pravni Rechtsstreitigkeit, zaradi meje Grenzstreitigkeit, ustavni Verfassungsstreitigkeit, Verfassungskonflikt); (razdor) die Entzweiung, das Zerwürfnis; (spoprijem, spopad) die Auseinandersetzung
spori množina Streitigkeiten, Querelen množina, Zwistigkeiten
poravnati spor den Konflikt schlichten, einen Streit beilegen
jabolko spora die Streitfrage, der Zankapfel
točka spora der Streitpunkt
v primeru spora im Streitfall
brez spora (zlepa) in Güte
posrednik v sporu der Schlichter
priti v spor z sich überwerfen mit
biti v sporu z im Streit liegen
povzročati spore Unfrieden stiften

spȍr m, mn. spȍrovi (rus. , češ.)
1. spor, prepir: zametnuo se spor između gradskog načelnika i građana
2. spor, pravda, proces: spor pred sudom pokušava da riješi u svoju korist podmićivanjem; o tome nema -a o tem se ne razpravlja

sporazum³ moški spol (-a …) (pogodba) das Abkommen (carinski Zollabkommen, dodatni Zusatzabkommen, gospodarski Wirtschaftsabkommen, klirinški Clearing-Abkommen, Verrechnungsabkommen, kulturni Kulturabkommen, obmejni Grenzabkommen, okvirni Rahmenabkommen, Einzelabkommen, posebni Sonderabkommen, o izročitvi Auslieferungsabkommen, o medsebojni pravni pomoči Rechtshilfeabkommen, o nevtralnosti Neutralitätsabkommen, o plačilnem prometu Zahlungsabkommen, o premirju Waffenstillstandsabkommen, o tranzitu Transitabkommen, trgovinski Handelsabkommen, vladni Regierungsabkommen, vojaški Militärabkommen), der Pakt (o prijateljstvu Freundschaftspakt)
mednarodni sporazum internationales Übereinkommen, internationales Abkommen
potsdamski sporazum Potsdamer Abkommen
skleniti sporazum ein Abkommen schließen

sporazúm agreement; settlement; arrangement; understanding

samoupravni sporazúm self-managing agreement
doseči sporazúm to reach agreement (o on), to come to an agreement, to enter into (ali to make) an arrangement (s kom with someone)
noben sporazúm ni bil dosežen no agreement has been reached
med njimi je prišlo do sporazúma they came to an understanding (ali arrangement)
skleniti sporazúm to make an agreement
po splošnem (medsebojnem) sporazúmu by general (by mutual) agreement

sporazúm (-a) m accordo; accomodamento, modus vivendi, agreement; concordato, convenzione, intesa; patto:
skleniti sporazum, priti do sporazuma stipulare un accordo, addivenire a un accordo
kršiti sporazum violare l'accordo
razveljaviti sporazum annullare, rescindere un accordo
gospodarski, politični, vojaški sporazum accordo economico, politico, militare
sindikalni sporazum accordo sindacale
hist. londonski sporazum gli accordi di Londra
osimski sporazumi gli accordi di Osimo
gentlemanski sporazum gentlemen's agreement
hist. sporazum s Sveto Stolico Concordato
sporazum o nenapadanju patto di non aggressione

sporazuméti se to agree; to come to (ali to make) an agreement (ali an understanding); to settle a matter; to settle by agreement; to come to terms

nisva (nismo) se mogla (mogli) sporazuméti se we could not understand each other (one another), we could not make ourselves understood
ne morejo se sporazuméti se they cannot come to terms (ali to an understanding), they cannot reach agreement (o on)

sporazumévanje (-a) n

1. accordo:
sporazumevanje o ceni accordo sul prezzo

2. comunicazione:
jezik, sredstvo sporazumevanja la lingua, mezzo di comunicazione
sporazumevanje s prsti dattilologia

sporočil|o² srednji spol (-a …)

1. die Information, die Meldung, die Nachricht, die Mitteilung; (obvestilo komu) die Benachrichtigung, die Anzeige, po radiu, zvočniku: die Durchgabe, Durchsage (prometno Verkehrsdurchsage)
sporočilo osebam na poti der Reiseruf
radijsko sporočilo der Funkspruch, die Funkmeldung
sporočilo, da česa ni Leermeldung
sporočilo, da kaj ni opravljeno/da koga ni die Fehlanzeige
sporočilo, da koga iščejo die Suchmeldung
sporočilo o izgubi die Verlustmeldung
sporočilo o poroki die Vermählungsanzeige; Fernschreiben

2. (razglasitev) die Bekanntgabe, die Bekanntmachung
|
prekinitev oddajanja sporočil po radiu: die Funkstille
tajnost komunikacijskih sporočil das Fernmeldegeheimnis

sporočílo message moški spol , nouvelle ženski spol , information ženski spol , avis moški spol , communication ženski spol

brzojavno sporočilo message télégraphique
sporočilo o pošiljki avis d'expédition
sporočilo o smrti nouvelle de la mort (de quelqu'un), (v pismu) faire-part moški spol de décès
telefonsko sporočilo communication téléphonique
žalostno sporočilo nouvelle du décès de quelqu'un, figurativno triste (ali funeste) nouvelle

sporočílo (-a) n

1. comunicazione, messaggio, ambasciata, avviso, annuncio, adm. notifica; ekst. segnalazione; partecipazione, informazione:
sporočilo (oznanilo)
o poroki, rojstvu, smrti annuncio di matrimonio, di nascita, di morte
prenesti sporočilo fare un'ambasciata
sporočilo o vplačilu avviso di pagamento
poštno sporočilo messaggio postale
jur. sporočilo o odpustu z dela (za nedoločen čas) preavviso

2. pren. messaggio:
idejno, moralno sporočilo filma, romana il messaggio concettuale, morale di un film, di un romanzo

sporočílo aviso m ; mensaje m ; información f ; informe m ; noticia f ; nueva f ; (komuniké) comunicado m

brzojavno sporočilo mensaje telegráfico
sporočilo o smrti noticia de la muerte, (v pismu) esquela f mortuoria
uradno sporočilo comunicación f oficial
zaupno sporočilo informe m confidencial
telefonsko sporočilo telefonema m
sporočilo po radiu mensaje m (de) radio
žalostno sporočilo noticia funesta, triste nueva f
s pridržkom preklica sporočila salvo aviso en contrario