Franja

poštèv consideración f ; cuenta f

(ne) jemati, vzeti v poštev (no) contar con, (no) tomar en consideración, (no) considerar
priti v poštev entrar en consideración (ali en cuenta)

pot¹ [pɔt] samostalnik
lonec, lonček, ročka; kangla, vrč (za pivo)
tehnično talilni lonec, topilnik
pogovorno pehar denarja
šport, pogovorno pokal, nagrada
pogovorno polog (pri kvartanju); past (košara) za lov na rake
sleng marihuana; okrogel klobuk; mera za sadje; z vodo napolnjena luknja
pogovorno "visoka živina"

ink pot črnilnik
tea pot čajnik
chamber pot nočna posoda
sleng big pot visoka živina, pomembna oseba
sleng a pot of money na kupe denarja
the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
to enjoy one's pot uživati ob vrčku piva
sleng to go to pot propasti, iti k vragu
to keep the pot boiling; ali to make the pot boil životariti, ohraniti stvar v teku
sleng to put on the pot visoko staviti (na dirki)
to put the pot on preveč zahtevati, pretirati
to pot a quart into a pint pot poskusiti kaj nemogočega
sleng to take a pot at streljati na koga
a watched pot never boils kdor nestrpno čaka, nikoli ne dočaka
pots and pans kuhinjska posoda

pot [po] masculin lonec; vrč (à eau za vodo); vložek pri igri; populaire zadnjica; familier sreča

pot à fleurs cvetlični lonec
pot à bière vrček za pivo
pot (de chambre) nočna posoda
pot au noir (familier) megleno, nevarno področje za letala; nevarna stvar, dvomljiva zadeva
pot d'échappement izpušna cev
pot pourri ragu iz raznih vrst mesa in zelenjave, figuré mešanica, kolobocija; musique potpuri
pot silencieux (automobilisme) dušilnik
en deux coups de cuiller à pot v hipu, takoj
à la fortune du pot brez ceremonij, brez priprav
voix féminin de pot cassé (ali: fêlé) hripav glas
bête, sourd comme un pot biti zelo neumen, zelo gluh
avoir du pot (populaire) imeti srečo
découvrir le pot aux roses odkriti tajnost neke zadeve
être dans un pot à part biti nekaj posebnega
c'est le pot de terre contre le pot de fer to je neenaka borba
faire le pot à deux anses opreti roké v boke; na vsaki roki imeti (eno) žensko
manquer de pot (populaire) ne imeti sreče, ne uspeti
(populaire) manque de pot! smola!
(populaire) se manier le pot (po)hiteti
payer les pots cassés poravnati, plačati vso škodo
prendre, boire un pot nekaj pojesti, popiti
tourner autour du pot prežati na; hoditi ko mačka okoli vrele kaše

pót, -i chemin moški spol , voie ženski spol , route ženski spol , cours moški spol , itinéraire moški spol , (steza) sentier moški spol , (prehod) passage moški spol ; étape ženski spol , tour moški spol , cheminement moški spol ; (način) mode moški spol , (metoda) méthode ženski spol

pot v serpentinah chemin sinueux (ali serpentant, tortueux)
kos poti un bout de chemin
ovinek poti coude moški spol (ali tournant moški spol) de chemin
sredstva in pota (figurativno) ressorts moški spol množine
med potjo en chemin, chemin faisant, en route, en cours de route
na pot! en route!
na kriva pota zaiti quitter le bon (ali le droit) chemin
na pol pota à mi-chemin, à moitié chemin
po najkrajši poti par la voie la plus directe, au plus près
po pravni poti (pravno) par voie de droit
z zaprekami posejana pot route jonchée d'obstacles
(za) to pot à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup, pour le coup
dati čemu prosto pot laisser libre cours à quelque chose
biti komu na poti être sur le chemin de quelqu'un, contrarier quelqu'un, causer de l'embarras à quelqu'un
biti na dobri poti être sur la bonne route (ali voie)
biti na pravi poti (prav ravnati) être dans le bon chemin
biti na zli poti être sur une mauvaise pente, suivre une mauvaise voie
iti komu s poti éviter quelqu'un
iti, kreniti, odpraviti se na pot se mettre en route (ali en chemin)
iti na božjo pot aller en pélerinage
iti po poti nazaj rebrousser chemin
iti po isti poti nazaj revenir sur ses pas
iti po krajši poti prendre un raccourci
iti po napačni poti, zgrešiti pot se tromper de chemin (ali de route)
iti svojo pot (figurativno) faire son chemin, aller (ali suivre) son (droit) chemin
iti tiho svojo pot aller son (petit bonhomme de) chemin
izgubiti pot faire fausse route
izravnati pot (figurativno) préparer (ali déblayer) le terrain
narediti si pot (skozi) s'ouvrir (ali se frayer) un chemin (à travers), se faire un passage
odrezati komu pot couper la route à quelqu'un
presekati komu pot couper (ali barrer) le chemin à quelqu'un
pustiti prosto pot čemu donner libre cours (ali passage) à quelque chose
speljati na krivo pot dévoyer, détourner du droit chemin
spraviti koga s poti se débarrasser de quelqu'un, évincer quelqu'un, (ubiti) liquider quelqu'un
stopati po poti cheminer
ubrati pot prendre le chemin
ubrati najkrajšo pot aller (ali prendre) au plus court
ustaviti se na pol pota (figurativno) s'arrêter à mi-chemin
utirati komu pot marcher devant
utreti si pot (skozi) se frayer (un) passage
vprašati koga za pot demander la route (ali le chemin) à quelqu'un
želeti srečno pot souhaiter bonne route
enosmerna pot (voie à) sens moški spol unique
gorska pot chemin (ali sentier) en montagne
gozdna pot chemin forestier
kolesarska pot trottoir moški spol cyclable
komunikacijska pot voie de communication
kopna pot route (ali voie) de terre
krajša pot raccourci moški spol
križev pot chemin de (la) croix
najdaljša pot (figurativno) chemin des écoliers
obalna pot chemin côtier, voie côtière
občinska pot chemin vicinal
peš pot sentier moški spol
peščena pot chemin sablonneux
poljska pot chemin à travers champs
pomorska pot voie (ali route) maritime
prečna pot chemin de traverse
prehojena, prevožena pot chemin parcouru
prepovedana pot passage défendu, (napis) on ne passe pas ici
rakova pot marche ženski spol à reculons, reculade ženski spol
shojena pot chemin battu (ali fréquenté), figurativno sentier battu
srednja pot (voie) intermédiaire moški spol, figurativno le juste milieu
srečno pot! bon voyage! bonne route!
strma pot raidillon moški spol, chemin du paradis (tudi figurativno)
vaška pot chemin vicinal (ali rural, de village)
vodna pot voie navigable (ali fluviale)
vozna pot chemin carrossable
vso pot tout le long du chemin, pendant tout le trajet
zadeva gre svojo pot l'affaire va son train
zračna pot route aérienne
življenjska pot carrière ženski spol, chemin de la vie

potájiti -īm prikriti, utajiti: da mu ne bi koju potajili da mu ne bi kaj zatajili, utajili; je li, bato, gde si se potajio

potato [pətéitou] samostalnik
krompir
ameriško, sleng "tikva", glava
ameriško, sleng dolar

French fried potatoes pommes frittes
ameriško, pogovorno small potatoes malenkost, nepomembni ljudje
he thinks himself no small potato zelo je nadut
sleng quite the potato v redu stvar
not quite the clean potato ne čisto neoporečen človek
to drop s.th. like a hot potato odvreči kaj, od strahu spustiti kaj na tla

potem [é]

1. (pozneje) später; (zatem) nachher, hinterher; danach; (nato) dann (in potem und dann, potem pa dann, dann aber), darauf, in der Folgezeit; (dalje) weiter, ferner

2.
potem, ko nachdem, nach (potem, ko doseže 65. leto nach Erreichung des 65. Lebensjahres)

3. (tedaj) denn (če …, kako naj potem …? wenn …, wie soll man denn …?, če že, potem pošteno wenn schon denn schon, wennschon, dennschon); posledično: dann (če sam ne …, potem wenn du allein nicht …, dann)
potem pa kar! na dann/denn!

4. (torej) also

5.
in kaj potem? na und?
in kaj potem, če je/ni …? und was (dann), wenn …?

potentia¹ -ae, f (potēns)

1.
a) moč: solis V., morbi, formae O.; occ. vidna moč, vid: Cels.
b) metaf. moč = delovanje, dejavnost, tvornost, dejstvenost, učinkovanje, učinkovitost: herbarum O., aquarum Plin.

2.
a) duševna moč, duševna zmožnost (zmogljivost), potenciál: vir supra humanam potentiam magnitudine animi praeditus Iust.
b) politična moč v državi, oblast, mogočnost α) vpliv, veljava, položaj, ugled, dobro ime, sloves: C., S. idr., non modo dominatum, sed ne potentiam quidem ferre Ci., in magnā potentiā esse Ci., nimiam civium suorum potentiam extimescere N., nulla potentia longa O.; v pl.: opum nimiarum potentiae Ci., opes, potentiae, honores Lact. β) vladarstvo, (nad)oblast, premoč, (nad)vlada, vrhovnost: rerum O., Ci. nadoblast, populi (= gr. δημοκρατία) N. ljudovlada, narodovlada, vladavina ljudstva = demokratija, demokracija, republika, singularis N. samovlada, samodrštvo, monarhija, absolutizem, victoris Ci. premoč.

potere^*

A) v. intr. (pres. pōsso)

1. moči; smeti:
non ti posso aiutare ne morem ti pomagati
posso sedermi? ali se lahko usedem?

2. biti možno, verjetno:
tutto può accadere vse se lahko zgodi
può essere che, può darsi che možno je, da; lahko, da

3. moči (biti učinkovit):
l'esempio può più che la parola zgled pove več kot beseda

4. (v raznih izrazih)
a più non posso z vsemi močmi:
gridare a più non posso kričati na ves glas
correre a più non posso teči, kolikor te noge nesejo
non poterne più ne prenesti, zdržati več
non potercela con qcn. ne moči se meriti s kom

B) m

1. moč:
potere soprannaturale nadnaravna moč

2. zmožnost:
ha il potere di convincere con poche parole zna prepričati z malo besedami

3. oblast, posest

4. moč, sposobnost, zmožnost:
potere contrattuale pogajalska moč
potere deterrente zastraševalna moč

5. oblast:
sete di potere sla po oblasti
il potere spirituale, temporale del Papa papeževa duhovna, posvetna oblast

6. pravo oblast; sila:
potere legislativo, esecutivo, giudiziario zakonodajna, izvršilna, sodna oblast
divisione dei poteri delitev oblasti
il quarto potere sedma sila

7. fiz. moč

8. moč, sposobnost:
potere d'acquisto kupna moč

potestās -ātis, f (nam. *potistās iz potis)

I.

1. moč, veljava, vrednost, pomen, učinek, delovanje, učinkovitost: plumbi Lucr., potestates herbarum V., Plin., colorum Vitr., pecuniarum Icti., utraque actio eiusdem potestatis Icti., quarum actionum vis et potestas haec est, ut … Icti.

2. occ. moč = pomen kake besede: Corn., Sen. ph., Gell.

3. meton. kot mat. t.t. = gr. δύναμις kvadratni koren: M. —

II.

1. moč, oblast: Ter., L., Plin. iun. idr., habere potestatem vitae necisque in aliquem Ci. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, mihi est potestas, est in meā potestate Ci. v moji moči je, esse in sua potestate N. biti sam svoj (gospod), biti samostojen (neodvisen), in potestate mentis esse Ci. biti pri (zdravi) pameti, exisse ex (de) potestate (sc. mentis) Ci. od pameti iti, ne biti pri pameti.

2. politična (nad)oblast, državna prevlada ((nad)oblast): Eutr., esse in potestate alicuius Ci. biti komu podvržen (podrejen), redigere in (sub) potestatem suam N., L. spraviti pod svojo (nad)oblast, podvreči (podrediti) si, nomine, non potestate rex N., p. perpetua N. dosmrtna, populum in suā potestate tenere N. imeti ljudstvo pod svojo oblastjo, vladati ljudstvu; meton. vladar, gospodar: hominum rerumque V. (o Jupitru).

3. occ. (uradna) oblast, služba: regia C., N., consularis L., praetoria Ci., tribunicia C., potestate decemvirali constitutā N., potestates magistratuum Ci., honores potestatesque H., censores potestatem gererent Ci. naj izvršujejo oblast, naj opravljajo (opravijo, izvršijo) svojo službo, potestati praeesse N. izvrševati oblast, opravljati službo.

4. meton. oblastnik, predstavnik oblasti, oblast(vo), gosposka: a magistratu aut ab aliquā potestate legitimā evocatus Ci., imperia, potestates ex urbe exeunto Ci. vojaški in civilni oblastniki, summae potestates Suet.

5. (popolna, vsa) oblast ali moč, dovoljenje, prilika, priložnost, možnost: Ter., Pac. fr., Iust., Col. idr., potestatem dare alicui Acc. fr., Ci., p. facere aliquid Ci., contionis habendae Ci., alicui potestatem manendi facere N. dovoliti komu, da ostane, factā dicendi potestate L., alicuius conveniendi habere potestatem N. priložnost, priliko, potestatem pugnandi (pugnae L.) facere C., mihi p. certorum hominum est Cl. imam priložnost najti … , p. condicionis H. priložnost (prilika) za (bogato) ženitev, alicui potestatem sui facere
a) spustiti se v boj: N., C.
b) koga pustiti predse, sprejeti koga v avdienco, zaslišati koga, prisluhniti komu: Ci., qui potestatem sui non habuissent Suet. ki niso bili mogli govoriti z njim, senatus populi potestatem fecit L. senat je prepustil oblasti ljudstva (ljudstvu), fit mihi p. tabularum Ci. smem uporabiti, smem poseči po, alicui omnium rerum potestatem committere N. zaupati (izročiti, prepustiti) komu neomejeno oblast; potestas est z inf. možno (mogoče) biti, dovoljeno (dano) biti: Lucan., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare potestas? V.; tako tudi alicui potestas fit z inf. priložnost (prilika) se da(ja)ti, priložnost (prilika) se (po)nuditi (ponujati) komu: tempus … quo nobis potestas fieret, virtutem vestram ostendendi L.; v podobnem pomenu tudi potestas datur z inf.: ubi nulla datur dextrā affectare potestas V.

Opomba: Gen. pl. nav. potestatum, pa tudi potestatium: Sen. ph., Plin.

potior -īrī -ītus sum (depon. k potiō -īre iz potis)

1. dobi(va)ti delež, deležen posta(ja)ti, polastiti (polaščati) se koga, česa, prilastiti (prilaščati) si kaj, nadvlad(ov)ati, obvlad(ov)ati, pod oblast (v oblast) dobi(va)ti, podrediti (podrejati) si, podjarmiti (podjarmljati, podjarmljevati, podjarmovati), dobi(va)ti, doseči (dosegati); abs.: libidines ad potiundum incitantur Ci.; večinoma z abl.: imperio, victoriā Ci., urbe Ci., oppido, totā regione N., campo V., monte O. priti (dospeti) do … , auso O., V. dovršiti (končati) tvegano dejanje (tvegan podvig), caede Stat. zagrešiti umor, umoriti, morte Aus. umreti; redkeje (kot v. denominativum) z gen.: castrorum, illius regni Ci., urbis S., Cu., vexilli L., Adherbalis, hostium paucorum S., potiti sunt Atheniensium Corn. podredili so si Atence, prevladali so (nadvladali so) nad Atenci; zelo redko (analogno po trans. glag.) z acc.: domum Pl. priti (prispeti, dospeti) do doma, urbem Ci., victoriam Iust., gloriam Corn.; ta raba izhaja iz gerundivnega sklada: spes potiundorum castrorum, urbis potiundae C., Capuae potiendae copiam fore L., ad potienda sperata L. da bi uresničili svoje nade, da bi videli uresničene svoje upe; pass.: nec tamen est potiunda tibi O. ne moreš je obvlad(ov)ati.

2. v oblasti (posesti, roki) ali v rokah imeti, imeti, posedovati: mari, oppido L., non diutinā regni administratione Iust., summā imperii N., voluptatibus Ci., aulā et novo rege T. v rokah imeti, obvladovati; z gen.: rerum potiri dobiti (v svoje roke) oblast = imeti dejansko oblast, imeti nadoblast, imeti oblast v svojih rokah (v teh pomenih le z gen.): N. idr., prudentissima civitas Atheniensium, dum ea rerum potita est Ci. (od tod qui rerum potiebantur Ci. = mogotci, mogočneži, mogočniki, vladarji, oblastniki, potentáti), regni potitur Aegisthus per septem annos Vell., potitus mortis Lucr. deležen smrti, umrl; z acc.: gaudia, commoda Ter. imeti, uživati; abs.: ii, qui tenent, qui potiuntur Ci. ep. ki imajo dejansko oblast.

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: potitur Pl., Ter., V., O., Poeta ap. Ci., Col.; poteremur O.; poteretur Cat., Val. Fl.; poterentur L.; inf. poti Enn., Pac. ap. Non.; potirier Pl.

potis -e (sor. s skr. páti-ḥ gospod, soprog, pátnī gospa; prim. gr. πόσις [iz *πότις] soprog, πότνια gosp(odaric)a, δεσ-πότης gospo(dar), vladar, δέσποινα [iz *δεσ-πο(τ)νια], lit. patìs, pàts soprog, got. faths gospod, brut-faths [=*Braut-herr = Bräutigam] ženin, lat. com-pos, im-pos, potestas, posse).

I. poz. zmožen, môčen, močán, mogočen, silen, oblasten: Divi potes Varr.; večinoma v povezavi z glag. esse ali tudi brez njega = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, premoči, mogoče biti komu kaj: potis sum hoc inter vos componere Pl., at non Euandrum potis est vis ulla tenere V., potis es reperire Lucr., sanguis potis est consistere Poeta ap. Ci., nec (naspr. corpus) potis est cerni Lucr., si potis est Ter., Prud. če je mogoče, če je moč, quid pastores potis sunt Varr., nec potis (sc. est) Ionios fluctus aequare sequendo V., quī potis est? Cat. kako je mogoče?; v vprašanju: potin = potisne: potin' es dicere? Ter., potin' est (= potest)? Pl., potin' (= potin' est), ut desinas? Ter. ali moreš nehati? ali lahko nehaš? = nehaj vendar?; neutr. pote z istim pomenom: Lucr., hoc facias sive id non pote sive pote (sc. est) Cat., quā pote quisque, in eā conterat arte diem Pr.; pote (pote') = potest; z inf.: Vitr., Pr., pa tudi = potest esse more biti, mogoče je: nihil pote supra Ter., hoc quidquam pote impurius? Ci., quantum pote Ci. ep. kolikor (= kakor hitro, takoj ko, brž ko) je mogoče; potis ali pote (sc. esse) = posse često pri Pl. — Iz potis (pote) in esse je nastal glag. possum (gl. possum; prim. tudi še pte in zvezo ut-pote). —

II. komp. potior -ius

1. prednost imajoč, ljubši, važnejši, boljši, vrlejši, odličnejši, izvrstnejši: abs.: heres L., sententia V., H., ut sit potior Ter. da bo imel prednost; tako tudi: qui potior nunc es Tib., Persae multitudine potiores Cu. močnejši; potiorem vitā rem habere C. ali publica commoda privatis potiora habere C. javnim (državnim) koristim dajati prednost pred zasebnimi, plus pollet potiorque est patre Poeta ap. Ci., cives potiores quam peregrini Ci., nihil mihi potius fuit, quam ut … Ci.; subst. n pl. važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše) stvari (reči), važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše): ea referremus, nisi maiora potioraque haberemus N., quasi potiora quaedam egisset Cu., naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.

2. vrednejši: quibus tantum crederem, potiores habui L. (sklad po adj. dignus). — Od tod acc. sg. adv. potius bolj, raje, rajši, prej(e): quaestio facti potius est, non iuris Icti., Galliam potius esse Ariovisti quam populi Romani est C., hic potius vivus in reos quam occisus in proscriptos referretur Ci.; s finalnim stavkom: perpessus est omnia potius quam conscios indicaret Ci. kakor da bi bil … , audeo dicere hoc malo domitos ipsos potius cultores agrorum fore quam ut armati per secessionem coli prohibeant L.; quam potius V. = potius quam. Pogosto (v zvezi z vel, sive, seu, aut) kot popravek (correctio), pojasnilo prejšnjega izraza = bolje (rečeno), to je, oziroma: magnus (sc. homo) vel potius summus Ci., o clementiam populi Romani seu potius patientiam miram Ci., sceleratus civis aut domesticus potius hostis Ci.; pri nasprotjih (v zvezi z ne, atqui, sed): istius fide ne potius perfidiā decepti Ci., non laudatio, sed (marveč, temveč) inrisio Ci.; pri komp.: cum ei fuerit optabilius oblivisci posse potius … Ci.; pri glag. s komparativnim pomenom (malle, praestare, praeoptare; v teh primerih se potius ne sloveni): N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., mori potius quam servire praestaret Ci., ut puerum praeoptares perire potius quam … Ter. —

III. superl. potissimus 3 najizvrstnejši, najimenitnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni, prvi: Plin. iun. idr., potissimos libertorum veneno interfecit T., potissimus tentare S. prvi je poskusil, quid potissimum sit Ci., primum ac potissimum omnium ratus L., potissimus nostrae ut sit domi Pl. da bi imel prednost pred vsemi. — Večinoma acc. sg. n. adv. potissimum najbolj, najraje, najrajši, (prav) posebej, (prav) posebno, (še) zlasti, predvsem, pred vsem (drugim), prav: Pl., Ter., Hirt., Iust. idr., ex his delecti Delphos deliberatum missi sunt qui consulerent Apollinem, quo potissimum duce uterentur N., aut quo potissumum infelix adcedam? S., forte quadam utili ad tempus, ut comitiis praeesset, potissimum M. Duillio sorte evenit L., qui potissimum ex magno numero conscenderent C. sed ego potissimum (najbolj) Thucydidi credo N., at enim cur a me potissimum (prav) hoc praesidium petiverunt? Ci., in eā potissumum (prav) urbe natus N.

potītor -ōris, m (potīrī) prevzemnik, prevzemalec, polaščevalec, polastitelj, uzurpator, „(za)posednik“: ita trium hominum fortis temeritas Hannibalem, paulo ante spe sua Capuae potitorem, ne castrorum quidem suorum potentem esse passa est Val. Max.

potkrátiti pòtkrātīm skrajšati: potkratiti konju rep, kome kosu, kome jezik; potkratile mu se noge (od strahu, žalosti, utrujenosti) se ne more držati na nogah

potlej [ô]

1. (pozneje) später; (zatem) nachher, hinterher; danach; (nato) dann (potlej pa dann, dann aber), darauf; (dalje) weiter, ferner

2. (tedaj) denn (če …, kako naj potlej …? wenn …, wie soll man denn …?, če že, potlej pošteno wenn schon, denn schon, wennschon, dennschon); posledično: dann (če sam ne …, potlej wenn du allein nicht …, dann)
potlej pa kar! na dann/denn!

3. (torej) also

4.
in kaj potlej? na und?
in kaj potlej, če je/ni …? und was (dann), wenn …?

potočíti (solze) verser des larmes

niti solze ne potočiti za kom ne pas regretter (ali déplorer) le départ (ali la mort, la disparition) de quelqu'un

potrdíti potrjevati to confirm; to certify; to corroborate; (pogodbo) to ratify; (uradno) to attest, to verify, to sanction; (prejem, trgovina) to acknowledge

potrdíti, potrjevati s prisego to confirm by oath; (sodno) to legalise
potrdite prejem, prosim! please acknowledge receipt!
vest se ne potrjuje the news has not been corroborated
s tem se potrjuje, da... this is to certify that...
s tem potrjujem, da sem prejel I hereby acknowledge the receipt of...
potrdíti, potrjevati prejem pisma to acknowledge the receipt of a letter

potréba need, necessity; want; needfulness

brez potrébe without need, needlessly
iz potrébe from necessity
po potrébi as necessary, as circumstances require
v primeru potrébe in case of need (ali of necessity)
za mojo osebno potrébo (rabo) for my personal use
nujna potréba urgent need
neobhodna potréba indispensability; exigency
šel je na potrébo he has gone to the toilet
opraviti telesno potrébo to relieve oneself, to obey the call of nature
zadovoljiti dolgo časa občuteno potrébo to supply a long-felt want
ne čutim potrébe, da bi to naredil I have no need to do it
imeti potrébo po to have need of

potrében necessary (za for, to); required; needed; requisite (za for, to); (reven) needy, poor, indigent, needful, necessitous, wanting

zelo potrében much needed
neobhodno potrében indispensable, exigent
potrébno zlo a necessary evil
če (je) potrébno if required
če bo (je) potrébno (v sili) if need be, if (the) need arise, in case of need
kakor bo pač potrébno as may be required
več kot nam je potrébno more than we need
več kot (je) potrébno more than enough, more than is needed
biti česa potrében to need something, to be in need (ali want) of something
opravičilo ni potrébno there is no need for an excuse
ura je potrébna popravila the clock (oziroma watch) needs repairing
ni potrébno, da si grob you don't need to be rude
ni potrébno to ponavljati this does not need repeating
potrében je strokovnjak, da to naredi it requires an expert to do this
ukreniti vse potrébno to take all the necessary steps
ne pojasnjuj več, kot je potrébno! do not explain more than is required!
potrében sem oddiha, okrepitve I need a rest, recreation

potrebováti avoir besoin de, falloir , (nujno) nécessiter ; figurativno exiger, demander

potrebovati oddih avoir besoin de délassement (ali de repos)
ne potrebovati n'avoir que faire de quelque chose
potrebujem denar il me faut de l'argent, j'ai besoin d'argent
koliko časa potrebujete? combien de temps vous faut-il?
koliko časa boste potrebovali? combien de temps mettrez-vous?
to potrebuje mnogo časa cela demande (ali exige) beaucoup de temps
trenutno vas ne potrebujemo vous pouvez disposer