Franja

abliegen^*

1. (entfernt sein) biti oddaljen (von od), biti odročen

2. (ablagern) uležati se

3. eine Zeit: preležati

4. (abnützen) poležati

abligūrriō, slabše abligūriō, -īre -īvī (-iī) -ītum

I.

1. polizati: sanguinem Arn.

2.
a) sladkosnedno lizati, posladkati (sladkati) se s čim: dulcia Ap.
b) s požrešnostjo (razsipnostjo) (po)tratiti: bona Enn., Ter., patrimonium Ap.

— II. slabš. oblizati, polizati: Suet.

ablinking [əbliŋkiŋ] prislov & povedkovnik pridevnik
lesketajoč se

ablūdō -ere ne ujemati se v tonu glasu; le pesn. pren. razlikovati se: haec a te non multum abludit imago H. precej ti je podobna.

ablūrātor -ōris, m (abiūrāre) kdor se s prisego odpoveduje čemu, kdor se zareka glede česa, kdor s prisego utajuje ali taji kaj: Eccl.

abmachen

1. (entfernen) odstraniti, (abnehmen) sneti

2. (eine Zeit ableisten) odslužiti, im Gefängnis: odsedeti

3. (erledigen) opraviti

4. (vereinbaren) dogovoriti se za

abnegar [-ie-] odreči se, odpovedati se (čemu)

abnegare v. tr. redko (pres. abnego, abnēgo, abnego) odreči, odrekati se

abnegate [ǽbnigeit] prehodni glagol
odreči, odpovedati se, opustiti, zatajiti; oporekati, izpodbijati

abnehmen^*

1. (wegnehmen) sneti, snemati (tudi Technik), Schaum, Fett, von oben: posneti, posnemati, durch Abheben: dvigniti, vzdigniti, den Führerschein, einen Besitz: vzeti, odvzeti, Strom, Energie: odvzemati, odjemati; (amputieren) ein Glied: amputirati, odrezati; (ablesen) obirati, obrati

2. (prüfen) pregledati, narediti/opraviti kontrolo, ein Bauwerk: prevzeti (zgradbo), opraviti tehnični prevzem, den TÜV: opraviti tehnični pregled

3. (abkaufen) prevzeti, odkupiti

4. (schwinden) popuščati, upadati; (abmagern) hujšati, shujšati, (kürzer werden) krajšati se jemandem eine Prüfung abnehmen izprašati (koga); jemandem die Beichte abnehmen spovedati (koga); jemandem den Eid abnehmen zapriseči (koga), pustiti (koga) priseči; jemandem ein Versprechen abnehmen pustiti si obljubiti

5. (glauben) verjeti

abnuō -ere -nuī (-nuitūrus S. fr.)

1. "z migljaji da(ja)ti znamenje, da se kaj ne more ali noče storiti", odmiga(va)ti (naspr. adnuo, annuo): illi abnuunt Pl., manu abnuit quidquam opis in se esse L.

2. pren.
a) odbi(ja)ti, odreči (odrekati), odpoved(ov)ati, ne dopustiti (dopuščati), braniti se, odkloniti (odklanjati), zavreči (zavračati): intellegas, quid quisque concedat, quid abnuat Ci., abn. certamen, pugnam, cognomen L., imperium L. odreči pokorščino, omnia S. povsem odreči pokorščino, pacem (naspr. accipere) L., regi pacem (naspr. polliceri) S., linguam Romanam T. ne hoteti govoriti, saevitiam caeli T. ne hoteti prenašati, nec abnuit omen V. vesel je sprejel; abs.: Lucr., L., H., V., Cu., T. idr., non recuso, non abnuo Ci., abnuente Tigrane S. proti Tigranovi volji; (redko) z de: neque illi senatus de ullo negotio abnuere S.; z inf.: abnuebant melioribus parēre L.; z ACI: abnueram Italiam concurrere Teucris V.; s quin: non abnuere se, quin mala patefierent T.; z dat.: odrekati se, nasprotovati: Thebanis conatibus, terrnis remediis Ap.; ret. (o stvareh) ne dopuščati, odpovedovati, ovirati, nasproten biti, neugoden biti: spes abnuit Tib., quando impetūs ... locus abnueret T., nisi abnueret duritia Plin.
b) zatajiti (zatajevati), (u)tajiti, zanik(ov)ati, oporekati: Scipione abnuente privatim sibi ullum cum Poeno odium L., nemo abnuit a se commissum esse facinus Ci.; brezos.: nec abnuitur ita fuisse L.

abocinarse Čile zrahljati se, omajati se

abolēscō -ere -ēvī (incoh. glag. abolēre) (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se, (pre)miniti: cum re nomen quoque vetustate abolevit L., cuius rei prope iam memoria aboleverat L., aliis omnibus cladis Caudinae nondum memoria aboleverat L., non abolescet gratia facti V.

abolitor -ōris, m (abolēre) kdor kaj odvzame, odpravi ali stori, da se pozabi (o spanju ali smrti): Tert., Aus.

abōminor -ārī -ātus sum

1. želeti si, da gre proč kako zlo znamenje, kako zlo ali sploh kakšna neugodnost, želeti, da bi kaj ne bilo zlo znamenje, da bi kaj (hudega) prešlo ali se odvrnilo od človeka, zaklinjati kaj, zavrniti (zavračati), od tod tudi ne želeti česa, imeti odpor do česa, mrzeti kaj (naspr. optare): quod nos maxime abominamur, vos autem ante omnia optaretis L., abominatus mentionem tam foedi facinoris L., abominari incendia Plin. iun.; kot vrinek: quod abominor O., Cu., Plin. iun. česar bog ne daj; z inf.: haec universa habere ... abominabitur Sen. ph.; abs.: Q., Suet., bene facitis, quod (da) abominamini L. — Pass. abōminandus 3 zasovražljiv: nomen L., infelicitas Q.; abōminātus 3 osovražen, mrzek, zoprn: semimares L., parentibus abominatus Hannibal H.

2. kaj hudega komu želeti, izbrati: crurum eius fragium Ap. — Od tod adv. pt. pr. abōminanter na mrzek (gnusen) način: Cod. Th.

aboná -éz vr. naročiti se, abonirati se

abonanzar [z/c] zvedriti se (vreme)

abonírati -ònīrām (se) (fr. abonner) abonirati se, naročiti se na kaj: abonirati se na pozorište, na kazalište

abordá -éz

I. vt.

1. načeti, lotiti se

2. ogovoriti

II. vi. naut. približati se, pristati

aborder [abɔrde] verbe intransitif pristati, priti do brega; verbe transitif pristopiti k, približati se, lotiti se, načeti; ogovoriti; po nesreči trčiti ob (ladjo); pritegniti s kavlji ladjo, da bi nato planili nanjo

au port dans une île pristati v pristanišču na otoku
le bateau aborde au Brésil ladja pristaja v Braziliji
aborder une question difficile lotiti se težkega vprašanja
il fut abordé par un inconnu neznanec ga je ogovoril
aborder avec prudence les carrefours dangereux previdno se bližati, voziti k nevarnim križiščem
aborder le virage à grande vitesse z veliko hitrostjo zavoziti v ovinek
un cargo a abordé un pétrolier tovorna ladja je trčila v petrolejski tanker
les pirates ont abordé le navire piratje so v napadu osvojili ladjo