Franja

solicit [səlísit] prehodni glagol
prositi, s prošnjami nadlegovati; skušati dobiti, potegovati se za; (redko) dražiti, spodbujati
neprehodni glagol
vroče prositi, moledovati (for za)
nabrati naročila; (o prostitutki) ponujati se, nagovarjati moške na ulici

to solicit an office potegovati se za službo

solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)

1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).

sōlitātim, adv. (sōlus) sam, samši, na samem, samotno, osamljeno: Fr.

Sollbesteuerung, die, obdavčenje na osnovi predvidenih dohodkov

so long [soulɔ́ŋ] medmet
pogovorno na svidenje!

solúnac -nca m kdor se je v prvi svet. vojni bojeval na solunski fronti

solzáv -ava -o (u̯z) plačljiv, lak na suzama: solzav otrok

sólznik (u̯z) na suzna vrećica, suzna kesica

someway [sʌ́mwei] prislov
nekako, na neki način

sommairement [sɔmɛrmɑ̃] adverbe sumarno, v izvlečku, na kratko; brez formalnosti, preprosto

être sommairement vêtu biti malo oblečen

sömmern Vieh: gnati na planino/na poletno pašo

somnambulistic [sɔmnæmbjulístik] pridevnik (somnambulistically prislov)
ki se nanaša na hojo v spanju, somnambulističen

somnoler [sɔmnɔle] verbe intransitif dremati, na pol spati; figuré biti neaktiven

après le repas, il somnole un peu po obedu malo zadrema

sondage [sɔ̃daž] masculin sondiranje (tudi figuré), sondaža; poskusno vrtanje; merjenje z grezilom; figuré poskus na slepo; preiskovanje, raziskava, anketiranje

sondage météorologique meteorološka sondaža
sondage d'opinion publique preiskovanje javnega mnenja
sondage des profondeurs marines sondaža morskih globin
sondage du terrain sondiranje terena
faire des sondages preiskovati, sondirati

Sonderschullehrer, der, učitelj na posebni šoli

sonnengereift na soncu dozorel

sooner² [sú:nə] samostalnik
naseljenec (kolonist), ki se predčasno nastani na državnem zemljišču (da bi imel prednost)

Sooner prebivalec Oklahome
Sooner State Oklahoma

sophistication [səfistikéišən] samostalnik
izkrivljenje, zavijanje resnice; ponaredba, ponarejanje, varanje, prevara; sofizem; pačenje, kvarjenje; modrovanje na napačnih sklepih; nenaravnost, rafiniranost; intelektualnost

sòpila ž, sòpīlka ž, sòpile sȍpīlā ž mn. ljudski pihalni inštrument v Istri in na kvarnerskih otokih

sȍpōt m
1. izvir, ki z velikim šumom privre na dan
2. slap