Franja

postáviti (-im) | postávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
postaviti v kot mandare in un angolo

3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
postaviti ladjo na navoz impostare una nave
postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
pren. postaviti teorijo costruire una teoria
pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
postaviti šotore piantare, innalzare le tende

4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
postaviti koga za kralja creare qcn. re
postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

5.
postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
postaviti trditev affermare
postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
postaviti diagnozo diagnosticare

6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
postaviti termin fissare una scadenza

8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

9. supporre:
postavimo, da supponiamo che

10. pren.
postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
šport. postaviti rekord stabilire un record

B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.

postaviti se na trepalnice frazem
(brezuspešno se truditi) ▸ apait-anyait belead
Vladi teh dveh držav se lahko postavita na trepalnice, pa posebnega uspeha ne bo. ▸ A két ország kormánya beleadhat apait-anyait, de különösebb sikert nem fog elérni.
Sopomenke: postavljati se na trepalnice

postavlja|ti se² (-m) postaviti s čim: sich loben, sich brüsten, renommieren mit, Staat machen mit, prunken, protzen (mit), z besedami: prahlen (mit); auftrumpfen (mit); (poudarjati) (etwas) hervorkehren
z X-om se ravno ne moreš/moremo postavljati mit X ist kein Staat zu machen
| ➞ → ponašati se

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

post-futūrus 3 (ixpt. iz post in futūrus) bodoč, prihodnji: Plin., tum videbitur lex in postfuturum loqui Nigidius Figulus ap. Gell.; subst. postfutūrī -ōrum, m: quin solus omnium post memoriam humani [generis] supplicia in postfuturos (novejše izdaje pišejo narazen post futuros) composuit quis prius iniuria quam vita certa esset S. fr. še ne rojeni.

post-hāc, adv. (post in abl. hāc)

1. posihdob, odslej, odzdaj (od zdaj), poslej, od tega, od tega trenutka, zanaprej, v prihodnje: Kom. idr., mihi p. bonos defendere liceat Ci.

2. pozneje, potem, zatem, potlej, nato, nakàr: Kom., Suet., certatim p. ad hoc opus curretur Ci., haec mihi Stertinius, sapientum octavus, amico arma dedit, posthac ne compellarer inultus H.

postis -is, m (morda iz *por [prim. indoev. *pr̥- naprej, spredaj ter porticus in per] + *st-i [iz kor. staH- stati] = (ne)kaj molečega, štrlečega; prim. gr. παστάς = *παρστάς [poleg παραστάς] podboj, steber, sl. prst)

1. vratni podboj: Veianius armis Herculis ad postem fixis latet abditus agro H., rapta de dextro posti (sicer abl. poste) repagula O., et clipeum efferri iussit … Neptuni sacro Danais de poste refixum V., caput in curiae poste figere Ci. ep., postem tenere Ci., Val. Max. držati podboj (pri posvetitvi kakega poslopja je posvečevalec prijel in držal podboj), tenens postem precationem peragit L.

2. pl. meton. vrata, duri: H., V., Sen. tr., Lucan., Val. Fl. idr., postes pulsat O., viduarum postes et orborum limina deterere Amm.; pesn. metaf.: postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn. fr., non, ut si solvas „postquam Discordia taetra belli ferratos postis portasque refregit“ H., videtur cernere res animus sublatis postibus (= oči) Lucr.

3. vsaka štrlina, steber: Vitr.

Opomba: Abl. posti nam. poste: O.

post-modo, adv. (post in modo) kmalu potem (zatem, nato), pozneje, v nadaljevanju (naspr. in praesentia): Ter., L., H., Asin. Poll. in Ci. ep., Pr. idr., p. bellum attulit (sc. Paris) in patriam O. Ker so sklop post in modo šteli za slovnično napako, je nastala soobl. post-modum: Enn. fr., L., Hyg., Val. Max., Cels., Col., Ps.-Q., Veg., Aur. idr., saepe ex iniuria p. gratiam ortam L., saepe ex iniuria postmodum gratiam ortam L., postmodum patrem reum iudiciali periculo liberavit Val. Max, ne cui postmodum delatori aut testi maneret ullus metus Suet., quod planius postmodum faciemus M.

postpartor -ōris, m (post in parere) pridobitelj, pridobilec, naslednik, potomec: quos quom celamus si faximus conscios, qui nostrae aetati tempestivo temperint, ut ne antepar[a]ta demus postpartoribus, faxim lenonum et scortorum † plus est Pl.

post-pōnō -ere -posuī -positum (post in pōnere)

1. zapostaviti (zapostavljati): ordine postposito tempora rumpit amor Ven.

2. zanemariti (zanemarjati), manj marati (ne marati) za kaj, omalovaževati koga, kaj, ne ozreti (ozirati) se na koga ali kaj, podrediti kaj čemu, postponírati: O., Iust., Plin. iun., Fr., Ap., T., Icti. idr., omnia Ci., alicui aliquid H., aliquem alicui O., omnibus rebus postpositis C. vnemar pustivši vse, ne ozirajoč (oziraje) se na vse.

postrani postaviti, stati v prostoru: schräg (ki stoji postrani) schrägstehend; v kotu: über Eck; (ne naravnost) schief
postaviti postrani kanten, verkanten
postrani zaslužiti nebenbei verdienen
figurativno postrani gledati von der Seite ansehen, scheel ansehen

postránski secondaire, accessoire ; (predmet) facultatif ; (nepomemben) de peu d'importance, adventice, collatéral

postranska dejstva faits moški spol množine concomitants
postranski dohodki revenus moški spol množine accessoires, petits bénéfices moški spol množine
postranski izdatki dépenses ženski spol množine (ali frais moški spol množine) accessoires, extras moški spol množine
postranski namen but moški spol secondaire
postranske okolnosti circonstances ženski spol množine accessoires (ali adventices)
postranski stroški frais moški spol množine accessoires
postranska stvar (familiarno) détail moški spol, accessoire moški spol, à-côté moški spol, bagatelle ženski spol
postransko vprašanje question ženski spol secondaire (ali d'importance mineure)
postranska zaposlitev (delo) occupation ženski spol (ali travail moški spol, emploi moški spol) accessoire
postranski zaslužek gain moški spol supplémentaire, revenus moški spol množine accessoires, petit bénéfice, à-côté moški spol, casuel moški spol
to je postranska stvar c'est (une chose) secondaire, c'est sans importance, cela ne compte pas

pōstulō -āre -āvī -ātum (prim. pōscō)

1. prisvajati si, zahtevati, terjati, postulírati, hoteti, želeti, požele(va)ti, zaželeti (si), (za)prositi koga za kaj, pričakovati kaj od koga: de colloquio C. prositi zastran (zaradi, glede) razgovora, prositi za razgovor, ab senatu de foedere Ci. pri senatu (senat) povprašati zastran (glede) … ; z obj.: Ter., Ph., T. idr., auxilium C., nullum praemium nisi honestum otium Ci., sibi totius belli imperium C., votum Ap. dati (za)obljubo, (za)obljubiti se, aequom postulas Pl. prav imaš; nihil a vobis nisi memoriam Ci., maius aliquid et excelsius a principe postulatur T.; pass.: ludos apparat non postulatus Ci.; z dvojnim acc., in sicer
a) = zahtevati kaj od koga: haec cum praetorem (od pretorja) postulabas Ci.
b) = zahtevati, hoteti imeti koga za kaj: iterum me iam praesentem advocatum postulaverunt Plin. iun.; s finalnim stavkom: Ter., S., Corn., Plin. iun. idr., idque Lemnii sua sponte facerent, postulasset N., qui postulabant, eos … sibi dederent C. postulo, Appi, etiam atque etiam consideres L., Ariovistus ex equis ut colloquerentur, postulavit C., postulat abs te, ut Romam rem reicias Ci., Ariovistus postulavit, ne quem peditem ad colloquium Caesar adduceret C., haec postulo: primum id … ut ne quid huc praeiudicati afferatis Ci.; z inf. ali ACI: Pl., Ter., Ca. fr., N., Corn. idr., dicendo vincere non postulo Ci., qui adire senatum non postulassent L., hic postulat se Romae absolvi Ci.; z NCI (pass.): postulat deus credi Cu. naj ga imajo za boga, ostendi, quam multa ante fieri convenerit, quam hominis propinqui bona possideri postularentur Ci.

2. (o stvareh) zahtevati, vele(va)ti, nanesti (nanašati): Ter., Q. idr., veritas, causa postulat Ci., ut loci natura necessitasque temporis postulat C., res postulare videtur Africae situm paucis exponere S., (sc. herba) ne spargi quidem postulat Plin.

3. occ. kot jur. t.t.
a) pred sodiščem (na sodišču) zahtevati = pred sodiščem (na sodišču) svetovati, predlagati: Icti. idr., quaestionem L., in Gabinium … delationem nominis Ci., recuperatores aut iudicem Ci.
b) (po)klicati, poz(i)vati pred sodnika (na sodišče), (ob)tožiti pred sodnikom (na sodišču): Appium censorem Caelius in Ci. ep., aliquem impietatis reum Plin. iun., aliquem de ambitu Ci., aliquem apud me de pecuniis repetundis Ci., aliquem de repetundis Ci. ali repetundis T., aliquem ob contumelias in Caesarem dictas T., postulatus crimine Ap.; analogno po skladu glag. accusare z gen.: aliquem maiestatis T., aliquem repetundarum Suet., aliquem ingrati Sen. rh. zaradi nehvaležnosti, capitis Icti.

posvaríti to warn (proti of, against, da... that...), to caution (proti against); (opomniti, ošteti) to admonish

posvarili so jo pred njim they warned her against him
posvaril me je, naj ne kadim he warned me against smoking
posvaril sem ga pred nevarnostjo I warned him of the danger
posvaril nas je, naj tega ne storimo he warned us not to do it

posvétiti pòsvētīm
I.
1. posvetiti: posvetiti crkvu, koga za svećenika: htedoše me posvetiti crkvi i dadoše me na školovanje, na nauke
2. darovati: posvetiti žrtvu bogovima
3. posvetiti: posvetiti knjigu prijatelju; sav svoj život posvetio sam radu na zbliženju naših naroda; posvetiti koga u tajnu razodeti komu skrivnost
4. posvetničiti: posvetiti koga
5. posvetiti pažnju čemu, komu posvetiti pozornost čemu, komu
II. posvetiti se
1. posvetiti se: posvetiti se nauci
2. posvetničiti se, postati svetnik: naumio sam bio savršeno da se posvetim
3. posvetile ti se riječi, reči naj te bog usliši; posvetila ti se ruka blagoslovljena bodi tvoja roka; ko se ne osveti, taj se ne posveti kdor se (z enako mero) ne maščuje za krivico, ne bo zveličan

pošev|en [é] (-na, -no) schräg; (postrani, ne raven) schief, windschief; rob: (zaobljen) abgefast

poštêno adv.

1. onestamente, bene; rettamente, probamente:
pošteno povedano, ne zanimam se zanj onestamente parlando, non mi interessa
pošteno je, da napako priznaš sarebbe bene che tu riconoscessi il torto

2. (za izražanje visoke stopnje) molto, assai, da morire:
pošteno sem žejen ho una sete da morire
pošteno sem se prestrašil ho preso una paura del diavolo

poštev [è]
priti v poštev in Frage kommen, in Betracht kommen
ne priti v poštev nicht in Frage kommen, nicht in Betracht kommen, außer Frage stehen, entfallen
to ne pride v poštev davon kann keine Rede sein

poštèv consideration; regard

ne v poštèv jemati not to take into account, to take no account of
vzeti okoliščine v poštèv to take the circumstances into consideration
priti v poštèv to be relevant ali germane
ne priti v poštèv to be irrelevant ali beside the point
vzeti v poštèv to take into consideration

poštèv m inv.
jemati, vzeti v poštev prendere in considerazione, prendere in conto
priti, prihajati v poštev venire in considerazione
ne priti, ne prihajati v poštev essere, rimanere fuori questione