Franja

top¹ [ô] moški spol (-a, -ova, -ovi) vojska die Kanone, das Geschütz (avtomatski Maschinenkanone, ladijski Schiffsgeschütz, netrzajni rückstoßfreies Geschütz, oblegovalni Belagerungsgeschütz, poljski Feldgeschütz, protiletalski Flugabwehrkanone, die Flak, Flugabwehrgeschütz, protitankovski Panzerabwehrkanone, die Pak, tankovski Panzerkanone, Panzerbordgeschütz, vgrajeni letalstvo die Bordkanone)
grmenje topov der Kanonendonner, Geschützdonner
obstreljevanje s topovi die Kanonade
figurativno streljati s topovi na vrabce mit Kanonen auf Spatzen schießen
figurativno spati kot top wie ein Toter schlafen

tòp -a, -o blunt; obtuse; pointless

tòp, -a, -oi kót geometrija blunt angle, obtuse angle
tòp, -a, -oa bolečina obtuse pain

tòp (tôpa) m

1. voj. cannone; ekst. bocca da fuoco:
topovi pokajo, grmijo i cannoni sparano, rombano
nabiti top caricare il cannone
ladijski top cannone navale
netrzajni top cannone senza rinculo
poljski top cannone da campagna
protiletalski, protitankovski top cannone antiaereo, anticarro
samohodni top semovente

2. teh. cannone:
ribolovski top lanciaarpione
vodni top cannone ad acqua
snežni top sparaneve
elektronski top cannone elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odgovoriti, kot bi ustrelil iz topa sparare le risposte
pren. streljati na nekoga z vsemi topovi attaccare duramente qcn.
spi kot top non lo sveglierebbero le cannonate
streljati s topovi na vrabce sparare cannonate ai passeri

3. šah. torre

tòp¹ (tôpa -o) adj.

1. smussato, smusso

2. non appuntito

3. ekst. sordo:
topa bolečina un dolore sordo

4. sordo, insensibile

5. vuoto; inespressivo

6. knjiž. (neumen, omejen) ottuso, balordo; tardo

7. mat. ottuso:
topi kot angolo ottuso

topíti to melt; (mast) to render (fat); to liquefy; to dissolve; to fuse, to found

topíti led to melt (ali to thaw) ice
topíti se to melt, to liquefy, to dissolve
sneg se topi the snow melts (oziroma is melting)
topíti se kot sneg na soncu to melt like snow in the sun
topíti se v solzah to melt into tears
topljeno maslo melted butter
ta hruška se topi v ustih this pear melts in the mouth
sladkor se topi v vodi sugar melts in water
topíti svinec to melt lead

toplotna črpalka stalna zveza
1. (ogrevalna naprava ali sistem) ▸ hőszivattyú
Pri uporabi toplotne črpalke se zelo pogosto uporablja zunanji zrak kot vir toplote. ▸ Hőszivattyú használata esetén nagyon gyakran a külső levegőt használják hőforrásként.
Toplotna črpalka bo služila tudi za ogrevanje sanitarne vode. ▸ A hőszivattyút háztartási meleg víz előállítására is használják majd.
Sopomenke: toplotna

2. strojništvo (del naprave) ▸ hőszivattyú
Uporaba sušilnih strojev s toplotno črpalko ima več prednosti in omogoča več vrst prihrankov. ▸ A hőszivattyús szárítók használata számos előnnyel jár és többféle megtakarítást tesz lehetővé.

tōpo m

1. zool. miš:
topo d'acqua (nutria) nutrija, bobrovka (Myocastor coypus)
topo campagnolo mala gozdna miš (Apodemus silvaticus)
topo delle case domača miš (Mus musculus)
topo delle chiaviche (surmolotto) siva podgana (Rattus norvegicus)
topo muschiato (ondatra) pižmovka (Ondatra zibethica)
topo delle nocciole (moscardino) podlesek (Muscardinus avellanarius)
topo d'albergo, d'auto, di treno pren. hotelski, avtomobilski tat, tat po vlakih
topo di biblioteca pren. knjižni molj
bagnato come un topo moker kot miš
denti di topo mišji zobje, zobki
muso, visetto di topo droben, ljubek obraz

2. obrt (grisatoio) rezilo za steklo
PREGOVORI: quando il gatto manca i topi ballano preg. ko mačke ni doma, miši plešejo

tornare

A) v. intr. (pres. torno)

1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
tornare a casa vrniti se domov
tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
tornare a bomba vrniti se k temi
tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
tornare a gola izpahovati se (jed)
tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš

2.
tornare a qcs. vrniti se k temi
tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se

3. postati; spet postati (tudi pren.):
dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje

4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
il conto torna račun je točen, se ujema
tornare conto izplačati se
non mi torna nisem prepričan
il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja

B) v. tr.

1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati

2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled)

torn|i [ó] (-a, -o) Friktions-, Reib-, Reibungs- (koeficient der Reibungskoeffizient, kolut das Reibrad, kot der Reibungswinkel, elektrika die Reibungselektrizität, energija die Reibungsenergie, obloga der Reibbelag, toplota die Reibungswärme, gonilo das Reibungsgetriebe, segrevanje die Reibungshitze)

tōro¹ m

1. zool. bik

2. pren.
essere un toro pog. biti močen kot bik
prendere il toro per le corna zgrabiti bika za roge
sbuffare come un toro besno sopihati
tagliare la testa al toro pren. odločiti se, prekiniti razpravo

3. astr.
Toro Bik

4. ekon. bik, hausse

5. šport
Toro Torino nogometno moštvo Torino

torquātus 3 (torquis) ovratno verižico (ovratnico) imajoč, z ovratno verižico (ovratnico) okrašen (okinčan, obdarjen): Ambr. idr., miles Veg., Alecto torquata colubris O. ovita s kačami, palumbus torquatus Mart. grivar (starejše grivnik). Od tod Torquātus -ī, m Torkvat = „z ovratno verižico (ovratnico) okinčani“, priimek Manlijevega rodu, odkar je baje T. Manlius Tit Manlij v dvoboju ubil velikanskega Galca in mu vzel zlato ovratnico (torquis); po njej je dobil priimek Torquātus Torkvat, ki so ga po njem podedovali njegovi potomci: Ci., L., Fl.; prim.: celebres torquis adempti tituli O. Kot adj.: Torquata nomina Lucan. možje, imenovani Torkvati.

torrent [tɔ́rənt] samostalnik
hudournik, gorski potok; deroč tok (vode, lave)
množina močna ploha, naliv
figurativno tok, poplava; izliv (besed, vprašanj); izbruh (bolečine)

a torrent of abuses ploha žalivk, psovk
it rains in torrents (dež) lije kot iz škafa (kot da bi se oblak utrgal)

torrent [tɔrɑ̃] masculin hudournik; deroč tok; velika množina vode

il pleut à torrents lije kot iz škafa
torrent d'injures ploha žaljivk, psovk
laisser passer le torrent (figuré) čakati, da vihar mine
résister, suivre le torrent (figuré) plavati proti toku, s tokom
verser des torrents de larmes prelivati potoke solza

torreō -ēre, torruī, tōstum (iz *torseō, *torstum; indoev. kor. *ters- suh biti, koprneti; prim. skr. tarṣaḥ žeja, τρασιά, ταρσιά suša, tr̥ṣṭáḥ suh, posušen, tr̥ṣyati žejen je, trpi žejo, hlepi, tr̥ṣúḥ koprneč, pohlepen, gr. τερσαίνω in τέρσω sušim, τέρσομαι sušim se, postajam suh, lat. torris, ex-torris, terra, got. gaþaírsan = stvnem. derren = nem. dorren sušiti (se), got. þaúrstei = stvnem. durst = nem. Durst, got. þaúrsus = stvnem. durri = nem. dürr)

1. sušiti, pêči, cvreti, pražiti, žgati, smoditi, starejše paliti: furnis torrebant farra coloni O., sole torrentur aristae V., fruges torrere flammis (ob ognju, na ognju) V., castaneas torrere Plin., uvam in tegulis Plin., hordeum tostum Plin.

2. occ.
a) (s)peči, (o)cvreti (meso, kruh): tosta caro O. pečenka, O., tosta liba O. pečeni kolači, polenta tosta O., in veribus torrebimus exta V., artūs subiecto igni O., succensis ignibus torreri Ci., torreto me pro pane Pl.
b) žgati, ožgati (ožigati), sežgati (sežigati), (o)smoditi, pêči, pripêči (pripékati), starejše (o)paliti: cum undique flammā torrerentur C., sol torrebat corpora Gallorum L., solis ardore torreri Ci., violento sole torreri (o Afriki) Iust., torrentia agros sidera H., illa velim rapidā Vulcanus carmina flammā torreat Tib., tosti alti stant parietes Enn. fr., tosti (ožgani, osmojeni) crines O.
c) metaf. α) (v ljubezni) vžgati (vžigati), vne(ma)ti, razvne(ma)ti, razplameníti (razplamenévati), razplamte(va)ti: torret amor pectora O. ogenj ljubezni razvnema, correptus saevo Veneris torrebar aeno Pr., me torret face mutuā Calais H., si torrere iecur quaeris idoneum H., coniugis amore torreri M. goreti v ljubezni do soproge. β) (o žeji, vročici, mrazu) pêči, žgati: canis arenti torreat arva siti Tib., torrentur febribus artūs O., frigore torret Varr. ap. Non. — Od tod adj. pt. pr. torrēns -entis

1. žgoč, žareč, vroč, razžarjen, segret, ogret, razpaljen, razgret, razbeljen: Sirius, flamma V., plaga Lucan., Sirius torrentior Cl., miles meridiano sole torrens L., pice torrentes ripae V.

2. occ. včasih suh; le kot subst. torrēns -entis, abl. -te in -tī, gen. pl. -ium, pesn. -um, m (sc. rivus) divja, deroča voda (reka, potok), hudournik, hudournica, starejše súšec, liják, bujíca: rapidus montano flumine torrens V., rapidus, hibernus Sen. ph., ripa torrentis L., cum fertur quasi torrens oratio Ci., velut monti praecipiti devolutus torrens rapitur (sc. fretum) L., torrens imbribus conceptus Col. hudournik, roja, Romanus torrens Lucan. potok rimske krvi, torrens meri Iuv. vinski potok = potok seča (od popitega vina); preg.: ille numquam direxit bracchia contra torrentem Iuv.; metaf.: torrens armorum, umbrarum Sil.; pren.: inanis verborum torrens Q. prazno besedičenje, puhlo mnogobesedje; tako tudi: quo torrente, quo impetu saeculum nostrum defendit! T. (Dial.); maiorum mores non paulatim, sed torrentis modo praecipitati Sen. ph., ceteraque omnia quodam quasi aestu et torrente fortunae Fl.

3. metaf. hitro tekoč, deroč, hudouren, hudourniški, divji, silovit: Val. Fl., Iust., Veg. idr., amnis Cu., aqua V., Sen. ph., unda, flumina V., fluvii Verr., impetus (sc. aquae) Sen. ph. naliv, naval, (sc. Padus) … agris quam navigiis torrentior Plin., (sc. Asopos) torrentissimus Stat., sanguis torrens Lucan. potok krvi, kri, ki teče v potokih, fato torrente Lucan.; komp. adv.: torrentius amne hiberno Pl.

torsolo m peščišče; ogrizek:
non star lì come un torsolo! pren. ne drži se kot lipov bog!
non valere un torsolo pren. biti tepec, zguba

tortoise [tɔ́:təs]

1. samostalnik
zoologija žetva
figurativno mečkač, obotavljavec

alligator tortoise aligatorska želva
as slow as a tortoise počasen kot želva (polž)
a case of hare and tortoise primer, v katerem je vztrajnost več vredna kot sposobnost (znanje); počasi, a zanesljivo

2. pridevnik
želvast

tortoise shell želvin oklep; želvovina
tortoise-shell iz želvovine (narejen)

tōssico

A) agg. (m pl. -ci) strupen, toksičen

B) m (pl. -ci)

1. strup (tudi pren.):
amaro come il tossico grenek kot žolč

2. neužitna jed

3. m (f -ca; m pl. -ci) žarg. drogiranec, drogiranka; narkoman, narkomanka

tot mrtev; Farbe: mrtev, brez leska; Natur: neživ; klinisch tot klinično mrtev; toter Arm mrtvi rokav; toter Gang Technik mrtvi tek, jalov tek; totes Gewicht lastna teža (vozila); totes Gleis Eisenbahn slepi tir; tote Hand Recht mrtva roka; toter Mann Bergbau opuščen rov, opuščeni del rudnika; toter Punkt mrtva točka; totes Rennen neodločena dirka; tote Saison mrtva sezona; tote Sprache mrtvi jezik; toter Winkel mrtvi kot; Totes Meer Mrtvo morje; tot sein figurativ biti uničen; ein toter Mann sein biti mrtev človek; den toten Mann machen beim Schwimmen: plavati mrtvaka; für tot erklären Recht razglasiti za mrtvega; halb tot napol mrtev; mehr tot als lebendig napol mrtev; sich tot stellen delati se mrtvega; tot und begraben figurativ mrtev in pokopan, zdavnaj pozabljen

Tote¹, der, (ein -r, -n, -n) mrlič; pokojnik, umrli; rajnik; drei Tote bei einem Unfall: trije mrtvi (v nezgodi); wie ein Toter schlafen spati kot top; um Tote aufzuwecken da bi mrliče zbudil

toti-dem, indecl. (tot in dem, prim. ī-dem in gl. dē) prav toliko: totidem annos vixerunt Ci., duae zonae dextrā totidemque sinistrā parte O., equitum milia erant sex, totidem numero pedites C.; subst.: dixerit insanum qui me, totidem (prav toliko = prav to, isto) audiet H.; v korelaciji: Pl., Plin. idr., quot orationum genera, totidem oratorum Ci., totidem verbis, quot dixit Ci., nec totidem veteres, quot nunc, habuere Kalendas O.; z atque (v pomenu „kot“) cum totidem navibus atque erat profectus Athenas N.