Franja

abide^* [əbáid]

1. neprehodni glagol
ostati, vztrajati; zadrževati se, prebivati, stanovati; zadovoljiti se; nuditi pomoč

2. prehodni glagol
(po)čakati; prenašati; vzdržati kaj

I cannot abide ne prenesem
to abide the issue čakati na odločitev

abide with neprehodni glagol
podpirati, pomagati, biti komu ob strani; zadovoljiti se s čim

abietārius 3 (abiēs) ki se tiče jelovine, jelovega lesa: negotia P. F. lesarstvo; od tod subst. abietārius -iī, m mizar: Vulg.

abilitare

A) v. tr. pravo (pres. abilito)

1. usposobiti

2. pravo habilitirati

B) ➞ abilitarsi v. rifl. (pres. mi abilito) habilitirati se

abituare

A) v. tr. (pres. abituo) navaditi

B) ➞ abituarsi v. rifl. (pres. mi abituo) navaditi se, privaditi se

abiurare v. tr. (pres. abiuro) s prisego se odreči; preklicati, odpovedati se:
abiurare un'eresia odreči se krivi veri

abiūrō -āre -āvī -ātum s prisego odreči (odrekati) kaj, zareči (zarekati) se glede česa, s prisego (u)tajiti kaj: in iure (sodno) abiurare pecuniam Pl., creditum abiuraverat S., abiuratae rapinae V. utajen rop; šalj.: mi abiurare certius est quam dependere Ci. ep.

Opomba: Star. abiurāssit = abiuraverit: Pl.

abjure [abdžúə] prehodni glagol
pravno s prisego zanikati, preklicati; odreči se
ameriško zapriseči se ob sprejetju državljanstva

to abjure the realm s prisego obljubiti, da zapustimo državo

abjurer [-re] verbe intransitif slovesno (s prisego) se odreči, preklicati, opustiti (mnenje)

abjurer une religion slovesno se odpovedati veri
abjurer ses erreurs javno se odreči svojim zmotam

abkalben teliti, oteliti se

abkippen intransitiv prekucniti se, prevrniti se, pasti po tleh; transitiv eine Last: stresti s prekucnika

abklingen^* izzvenevati, izzveneti; (nachlassen) pojemati, unesti se, zamirati, prenehati

abkommen^* von oddaljiti se od, vom Weg: zapustiti pot, zaiti, von einem Brauch: opustiti (šego); (abstammen) izvirati od; Sport odrezati se; abkommen können biti prost/pogrešljiv, imeti čas

abkoppeln Fahrzeug: odpeti, figurativ ločiti (sich se), odcepiti se (von od)

abkratzen

1. strgati, postrgati, odpraskati, spraskati

2. (sterben) škripniti, krepniti, stegniti se

abkrümmeln drobiti se

abkrümmen nagibati se, kriviti se

ablaichen Tierkunde drstiti se, mrestiti se

ablandar omehčati, (s)topiti; pomehkužiti; pomiriti; ganiti; popustiti (vajeti); popustiti, poleči se (veter)

ablandarse (dati) se pomiriti; popustiti (veter)

ablaufen¹ (lief ab, ist abgelaufen)

1. (abfließen) odtekati, odteči, iztekati, izteči; ablaufen lassen Flüssigkeiten: izpustiti, iztočiti; das Geschirr: pustiti, da se odteče

2. (verlaufen) potekati, Parkschein, Frist: poteči, Uhr: izteči se, Zeit: preteči

3. (abrollen) odvijati se; figurativ potekati