Franja

cōpis² -e, acc. pl. -idas (kontr. iz co-op-is; predklas. obl. za klas. copiōsus) obilno preskrbljen (založen), obilujoč s čim, bogat s čim, česa, gospodar nad čim, zmožen česa: Varr., Non., copi pectore Pl., ut amantem herilem copem facerem filium Pl.; z gen.: o multimodis dubium et prosperûm copem diem! Pac. ap. Non., te quidem omnium iam pater copem causarum facit Turpilius ap. Non. — Soobl. (v nom. sg.) cōps: Prisc.

copper¹ [kɔ́pə] samostalnik
kemija baker; bakrena posoda, kotel; bakreni denar, drobiž; spajalec
množina drobiž (iz bakra)

hot coppers po pijančevanju izsušeno grlo, maček
to cool the hot coppers s pijačo mačka preganjati
copper in pigs surov baker
yellow copper med(enina)

coprire^*

A) v. tr. (pres. cōpro)

1. kriti, pokriti, prekrivati:
coprire la pentola pokriti lonec
coprire una casa prekriti streho

2. zavarovati, zaščititi:
coprire qcn. alle spalle komu varovati hrbet

3. pren. prikriti; prikrivati:
coprire un'azione disonesta prikriti nepošteno dejanje

4. pren. poravnati; zajamčiti, pokriti:
coprire il fabbisogno pokriti potrebe
coprire le spese poravnati stroške

5. opraviti, opravljati; zasesti, zasedati:
coprire un posto zasesti mesto
coprire una carica opravljati funkcijo

6. pren. preteči, prehoditi:
coprire un percorso preteči razdaljo

7. pren. zasuti, obsipati:
coprire di baci obsipati s poljubi
coprire di botte prebutati, premlatiti

B) ➞ coprirsi v. rifl. (pres. mi cōpro)

1. pokriti se; obleči, oblačiti se:
coprirsi bene contro il freddo toplo se obleči, dobro se zavarovati pred mrazom

2. braniti se, zavarovati se

3. pren.
coprirsi di gloria s slavo se ovenčati
coprirsi di rossore zardeti

4. prekriti se; napolniti se:
coprirsi di muffa prekriti se s plesnijo

coprnica samostalnik
1. (pravljično bitje) ▸ boszorkány Coprnica ga je hotela zrediti, da bi ga spekla in pojedla. ▸ A boszorkány fel akarta hizlalni, hogy aztán megsüsse és megegye.
Sopomenke: čarovnica

2. lahko izraža negativen odnos (ženska z nadnaravnimi sposobnostmi) ▸ boszorkány, boszorka, banya
K coprnicam in coprnikom ne hodim, da bi izvedel svojo bližnjo ali daljno prihodnost. ▸ Nem járok boszorkányokhoz és varázslókhoz azért, hogy megismerjem a közeli vagy a távoli jövőmet.
V srednjem veku bi vas imeli za coprnico, na srečo so danes za nadnaravne sposobnosti prijaznejši časi. ▸ Magát a középkorban boszorkánynak tartották volna, de szerencsére manapság jobb idők járnak a természetfeletti képességekkel rendelkezőkre.
Sopomenke: čarovnica

3. izraža negativen odnos (zlobna, starejša ženska) ▸ boszorkány, boszorka
Pusti to staro coprnico, naj govori sama s sabo. ▸ Hagyd azt a vén boszorkát, hadd motyogjon magában.
Sopomenke: babura, čarovnica

cōpulō -āre -āvī -ātum (cōpula)

1. (z)vezati, zvezovati: eadem catena et custodiam et militem copulat Sen. ph.; s cum: c. alicui cum aliquo caput et corpus Pl., hominem cum belua c. Ci.; pren.: omnes cum fortuna copulati sumus Sen. ph.; z ad: caput animalis ad pedem P. Veg. privezati; v pass. z dat.: altera ratis huic copulata est L.

2. pren. (z)vezati, zvezovati, spojiti (spajati), strniti (strinjati), združiti (združevati), zediniti (zedinjati): cave siris (= siveris) cum filia mea copulari Pl. da se snide, copulati in ius pervenimus Ci. združeni, hkrati, ille sic se cum inimico meo copularat, ut … Ci., ita quodam uno vinculo copulavit eos (milites) L., secundae adversaeque res tuae copulavere nos tecum Cu., Sullam copulatum sibi quaestorem habere Vell., oratores, quos eorundem hominum aures … velut coniungere et copulare potuerunt T., copulati matrimonio Icti.; z dvojnim acc.: alicuius filiam alicui c. coniugem (kot soprogo) Amm.; s stvarnimi in abstr. obj.: vitem arbusto (dat.) Ca., res a natura copulatas errore divellere Ci., haec (ta mnenja) inter se iungi copularique possunt Ci., honestatem cum voluptate c. Ci., mens, quae … cum praesentibus futura copulet Ci., non auro (dat.) res aurum copulat una Lucr., est etiam, quasi ut anellis hamisque plicata inter se quaedam possint coplata (gl. opombo) teneri Lucr., c. concordiam L., utrimque Armeniae maiori Sophene copulatur Plin., interdum insulae iunctae copulataeque et continenti similes sunt Plin. iun.; ret.
a) (z)vezati besede v stavek: verba Q.
b) sestavje tesno (z)vezati, stakniti (stikati): constructio verborum tum coniunctionibus copuletur tum dissolutionibus relaxetur Ci.
c) dve besedi v eno skrčiti (skrčevati): libenter etiam copulando verba iungebant, ut „sodes“ pro „si audes“, „sis“ pro „si vis“ Ci. — Od tod adj. pt. pf. cōpulātus 3 tesno zvezan, spojen, združen: equester ordo, qui tum cum senatu copulatus fuit Ci., quaedam sunt in rebus simplicia, quaedam copulata Ci., haec … cogitatione (v teoriji) inter se differunt, re (dejansko, v resnici) quidem copulata sunt Ci., nihil est amabilius nec copulatius quam morum similitudo Ci. ni je … tesnejše vezi; ret. verba copulata sestavljenke, zloženke: Ci. Kot subst. cōpulātum -ī, n zvezan izrek: Gell. Adv. cōpulātē zvezano: Gell., Macr.

Opomba: Sinkop. obl. cōplāta (= cōpulāta): Lucr.

coq [kɔk] masculin petelin; samec; petelin na strehi; (ladijski) kuhar

coq de bruyère divji petelin
coq de combat petelin za petelinji dvoboj
coq faisan fazan samec
coq gaulois galski petelin (francoski narodni simbol)
coq d'Inde puran
coq de marais leščarka
coq du village (figuré) edini moški v ženski družbi; od žensk občudovan moški
au chant du coq ob petelinjem petju
combat masculin de coq petelinji boj
maître-coq glavni kuhar
fier comme un coq ošaben ko pav
poids masculin coq (boksanje) petelinja kategorija boksarjev (52-53 kg)
rouge comme un coq rdeč ko kuhan rak
avoir des jambes de coq (figuré) imeti noge kot vrabec, suhe noge
être heureux comme un coq en pâte živeti v obilju, biti razvajen
faire des coqs ne nehati s pripovedovanjem, vedno kaj novega vedeti

coquetterie [kɔkɛtri] féminin koketiranje, koketnost, spogledljivost, gizdavost, lišpavost; eleganca, šik, dober okus

avoir la coquetterie de quelque chose koketirati s čim
être en coquetterie avec quelqu'un zapeljevati koga
mis avec coquetterie zelo elegantno napravljen

coquō (st.lat. quoquō) -ere, coxī, coctum (iz quequō za *pequō; prim. gr.πέσσω kuham, prebavljam, πεπτός kuhan, lat. coctiō, coctor, coquus, culīna, popa, popīna; sem spadajo tudi izpos. iz lat. coquere v nem. kochen, v sl. kuhati)

1. (s)kuhati, (z)variti, (s)peči, jed (zdravilo, strup) pripraviti (pripravljati); abs.: ire coctum Pl., coquendo sit faxo et molendo Ter., difficilis in coquendo cyma Plin., vas ad coquendum Dig.; z zunanjim obj.: is, qui illa coxerat Ci., c. cibum Varr., Lucr., cochleam ali cochleas Cels., Varr., humana exta, pavonem H., ova columbina Cels., dulce dedit tostā quod coxerat ante polentā (iz ječmenove moke) O.; v pass.: cibus coctus S., cibaria cocta N., L. močnik; s proleptičnim obj.: c. cenam Ca. et Caelius ap. Gell., Pl., cotidie sic ei cena (hrana) coquebatur, ut … N., c. panem Varr. ap. Non., Plin., Icti., medicamenta, venena L., ius H., liba in subito cocta foco O. Od tod subst. pt. pf.
a) coctum -ī, n in pl. cocta -ōrum, n skuha, kuhovina, (s)kuhane jedi: quid tu … curas, utrum crudum an coctum ego edim Pl., cocta vendere Suet.
b) cocta -ae, f kuhana pijača, prevretek, zvarek: niveae custodia coctae Mart.

2. coquī = vreti, kipeti (zaradi vročine): iam non solum ardet unda, sed coquitur Sid.

3. (človeka) na železni mreži peči, pražiti: Lact.

4. occ.
a) kuhati = žgati, (o)paliti, (s)topiti, sušiti, presušiti, posušiti, izsušiti (izsuševati): calcem Ca., Vitr., Dig., carbones Ca., Dig., laterculos Ca., laterem Mart., coctus later Vitr., Iust. žgani kamen, opeka, agger coctus Pr. iz žganih kamnov, iz opeke, fidelia cocta Pers., murrhea in Parthis pocula cocta focis Pr., robur coctum V. na ognju sušen čvrsti les, ligna cocta Ulp. (Dig.) izsušen les (ki se ne dimi) = ligna acapna Mart.), coctus pulvis Stat., coquere aera fornacibus Lucan. ali aurum cum plumbo Plin. (s)topiti, rastra et sarcula Iuv. kovati, locus is melior, quem non coquit sol Varr., glaebasque … coquat maturis solibus aestas V., cava flumina … radii tepefacta coquebant V., vidi ego … rosaria Paesti sub matutino cocta iacere Noto Pr., coquiturque vaporibus aër Val. Fl.
b) (do)zoriti, (do)goditi, v pass. zoreti, dozore(va)ti, kuhati se: eas (arbores) … sol et luna coquunt Varr., cum frumentum aestas et debita maturitas coxit Sen. ph., c. messem Mart., vinum prius quam coctumst pendet putidum Pl., mitis in apricis coquitur vindemia saxis V., poma matura et cocta Ci. zrelo in godno, (fructus fici) solibus coctus Plin.
c) zaužite jedi v želodcu prekuha(va)ti, razkrojiti (razkrajati), raztvoriti (raztvarjati), prebaviti (prebavljati): Lact., ut … omnia cocta atque confecta in reliquum corpus dividantur Ci., cibi … , qui potius difficulter coquuntur quam facile vitiantur Cels., ut balineae ardentes, quibus persuasere in corporibus cibos coqui Plin.; od tod šalj.: at vos praesentes, Austri, coquite horum obsonia! H. storite, da segnijejo.

5. pren.
a) kaj „kuhati“, „zakuha(va)ti“ = naklepati, snovati, izmisliti (izmišljati) si: quidquid est, … bene coctum dabit Pl., bene cocto, condito, sermone bono Luc. ap. Ci. ep., inpotentibus instructi consiliis, quae secreto ab aliis coquebant L., principes occulte Romanum coquebant bellum L., c. iras cum fraude, Latio extrema coepta Sil., trucem invidiam Stat.
b) vznemiriti (vznemirjati), stiskati, težiti, ujedati, mučiti, trapiti: egomet me coquo Pl., quae cura nunc te coquit Enn. ap. Ci. te tare, quam (Amatam) … femineae ardentem curaeque iraeque coquebant V., quos ira metusque coquebat Sil., nec oratorem macerat et coquit (sollicitudo) Q. — Od tod adj. pt. pf. v komp. z gen.: hodie iuris coctiores non sunt, quam qui lites creant Pl. bolj premeteni v pravu.

coquus in (v napisih in rokopisih) cocus, st.lat. quoquus, -ī, m (coquere) kuhar: c. improbus Pl., coquum conducere Pl., mitto hasce artes vulgares: coquos, pistores … Ci., coquus vilissimum antiquis mancipium L., coquorum ars ali artificium Q.; v besedni igri s quoque: „ego quoque tibi favebo“ Ci. ap. Q. (tako je baje Ci. dejal kandidatu, ki so ga imeli za kuharjevega sina; quoque je lahko voc. subst. quoquus ali pa conj. = tudi). V starejših časih je coquus tudi pek: Plin., P. F.

cor, cordis, abl. sg. corde, pl. corda -ium, n (iz *corr prek *cors iz *cord; prim. gr. καρδία, κῆρ)

I.

1. srce (kot telesni organ): cerebrum, cor, pulmones, iecur Ci., num igitur censes ullum animal, quod sanguinem habeat, sine corde esse posse? Ci., pulmoni cor annexum est Cels., et corde et genibus tremit H.

2. met.
a) srce kot sedež čutov, nagonov, čut, čustvo, razpoloženje, mišljenje: Vulg., c. timidum Pl., hoc facinus meum cor corpusque cruciat Pl., isto verbo animus mi reddit et cura ex corde excessit Ter., nullum est ingenium tantum neque cor tam ferum, quod non labascat linguā Acc. fr., at Romanus homo … corde suo trepidat Enn. ap. Ci., ira animo et corde concepta Ci., nunc meum cor cumulatur irā Ci., quibus acria corda iracundaque mens facile effervescit in ira Lucr., sed acri percussit thyrso laudis spes magna meum cor Lucr., exsultantia corda V., si curat cor spectantis tetigisse querellā H., excute corde metum O., semisomno corde Ph., cor plumbeum Suet. = brezčutno srce; pogosto corde iz srca, prisrčno: quaerere te neque posse corde capessere ali corde cupitus Enn. ap. Ci., corde amare inter se Pl., corde spernere aliquid Pl.; še pogosteje cordi (loc.!) est aliquis ali aliquid (alicui) pri srcu je komu kdo ali kaj = komu je kdo ali kaj na skrbi, komu je do koga, do česa, srčno veselje, srčna želja je kaj, komu je kdo ali kaj ljub (drag), všeč, prijeten: Pl., Varr., O., Sen. ph. idr., uterque utrique est cordi Ter., idque eo mihi magis est cordi, quod … Ci., evenit facile, quod diis cordi esset L., dis pietas mea et Musa cordi est H.; z inf.: si tibi facere cordi est, licet Pl., adeo vestigia quoque urbis exstinguere … cordi est L.; z ACI: si vobis non fuit cordi Sp. Postumium T. Veturium consules prospere bellum gerere L. če že niste hoteli, quibuscumque diis cordi fuit subigi nos ad necessitatem dedendi res, quae … L.; z dvojnim skladom: cui carmina semper et citharae cordi numerosque intendere nervis V.; v istem pomenu tudi corde est aliquid: sed corde labores ante alios erat uncta pale Stat., ter cordi habere aliquid: Gell.
b) duša, srce = srčnost, pogum: illi sedato respondere corde V. z mirnim srcem, pomirjeni, rabie fera corda (o eni osebi) tument V., trepidantia bello corda V., ponuntque ferocia Poeni corda V., forti corde ferre mala O.
c) srce (po mnenju starodavnikov sedež misli), duh, um, razum, pamet, previdnost, razsodnost: quem (Hannibalem) credidit esse meum cor suasorem summum et studiosum robore belli Enn. ap. Gell., quantum ego nunc corde conspicio meo Pl., iam instructa sunt mihi in corde consilia omnia Ter., aliis cor ipsum animus videtur, ex quo excordes, vaecordes concordesque dicuntur Ci., qui propter haesitantiam linguae stuporemque cordis cognomen ex contumelia traxerit Ci., hebeti cognoscere corde Lucr., obtusi ali hebetis atque obtusi cordis esse Val. Max., cor iubet hoc Enni Pers., habes nec cor … nec genium Mart., et mihi cor non est, et tibi … pudor Mart.; v besedni igri s cor (srce) in cor (razum): Suet. (Caesar 77).
č) srce, duša = oseba, posameznik (človek ali žival): lectos iuvenes, fortissima corda, defer in Italiam V., corda inertia Teucrûm V., quid … corda aspera temptas? V., Manisque adiit regemque tremendum nesciaque humanis precibus mansuescere corda V., levisomna canum corda Lucr.; od tod ljubkovalno meum cor Pl. srčece moje, dušica moja.

— II. pren. blizu srčne votline ležeče ustje želodca ali želodec sploh: ubi … morbida vis in cor maestum confluxerat aegris Lucr., in cor traiecto lateris miseri capitisve dolore H.

coralloachātēs -ae, m (gr. κοραλλοαχάτης) koralasti ahat: Plin. corallum, gl. cūralium (cū̆ralium). cōram (iz *coōram, adv. acc. iz cum in acc. neke iz ōs, ōris izpeljane oblike, še verjetneje pa pretvorba nekega *cōre = *co(m) ōre, po analogiji s clam, palam, perperam)

I. adv.

1. osebno, sam, navzoči, na svoje oči, včasih tudi ustno: Icti. idr., c. videre aliquem ali aliquid Pl., Gell., c. loqui cum aliquo Ci. ep., cum c. sumus Ci. ep. ker smo osebno skupaj, c. deferre aliquid Ci. ustno, c. (naspr. litteris) agere Ci., histriones c. sedenti non pepercerunt Ci., c. intueri aliquid Ci., haec c. cernere C., nati c. cernere letum V., eadem fere, quae ex nuntiis litterisque cognoverat, c. perspicit C., c. adesse C. osebno navzoč biti, c., quem quaeritis, adsum V., c. adest cerniturque Cu., c. audire H. na svoja ušesa, quod c. ex ipso audiebamus Ci.

2. javno, vpričo, pred očmi koga, (komu) v obraz, pred koga, kaj, pred kom, čim: illum huc c. adducam Ter., non imperabat c., quid facto opus esset Ter., libenter haec c. cum Q. Catulo at Q. Hortensio disputarem Ci., ille Diomedonte coram … inquit … N. Diomedontu v obraz, Manlius quoque ad restituendam aciem se ipse c. offert L. stopi naprej (= pred vojake), coram adgnoscere voltus … videbar V. pred očmi, jasno, ut veni c. H. ko sem predenj stopil, oscula c. dare O., c. convinci T., c. confodi Suet., c. deprehendi Ap. —

II. (po Ci.) praep. vpričo koga, pred kom,

1. z abl.: c. genero meo Ci., c. frequentissimo legationum conventu N., c. populo H., non ubivis coramve quibuslibet (recito) H., cantabit vacuus c. latrone viator Iuv.; zapostavljeno: te c. H., ipso Germanico c. T., se c., illo c., populo c. Suet.

2. z gen., toda le pri Ap. (enkrat): non quidem coram noxae prehensus pri dejanju samem, pri zločinu prijet; pogosteje pri istem piscu in cōram z gen. vpričo koga, pred kom: in coram omnium, in coram sui.

corax -ācis, m (gr. κόραξ)

1. krokar, vran: Hier., Isid.

2. met. (voj.) vran, kljukast zidolom (čisto lat. corvus): Vitr. — Kot nom. propr. Corax -acis, acc. -acem in -aca, m Koraks (Krokar, Vran),

1. Sirakužan, grški retor, odličen in najstarejši pisatelj o govorništvu, državnik v Sirakuzah (po Hier.) okoli l. 476: Ci., Q.; v besedni igri s corax (vran): quare Coracem istum vestrum patiamur nos quidem pullos suos excludere in nido Ci.

2. šalj. ime sužnja: Pl.

3. gora v Etoliji: L.

corazón moški spol srce; srčnost, pogum; čustvo; mišljenje; nagnjenje; ljubezen

con el corazón en la mano odkritosrčno, iskreno
de corazón iz srca, prisrčno, odkrito
muy de corazón iz vsega srca
de todo mi corazón srčno rad
blando de corazón mehkosrčen, občutljiv
dedo del corazón srednji prst
duro de corazón trdosrčen
en (forma de) corazón srčaste oblike
¡mi corazón!; ¡corazón mío! srce moje, duša moja!
abrir el corazón a uno komu pogum vliti
abrir (declarar) su corazón komu svoje srce razodeti
eso me arranca el corazón to mi trga srce
caérsele a uno las alas del corazón pogum izgubiti, obupati
cobrar corazón osrčiti se, opogumiti se
le dió un vuelco el corazón srce mu je poskočilo od veselja
dilatar (ensanchar) el corazón osrčiti se
hablar con el corazón en la lengua imeti srce na jeziku
hacer de tripas corazón iz sile vrlino napraviti
llevar (tener) el corazón en la(s) mano(s), corazón en los labios, corazón en los ojos imeti srce na jeziku
meterse en el corazón de alg. prilizovati se komu
tener el corazón de bronce biti trdosrčen; biti pogumen
no tener corazón biti brez srca, biti brez vesti
no tiene corazón para decirlo nima poguma to reči
tener mucho corazón biti plemenit; biti pogumen
tener un corazón de tigre biti okruten
eso me parte (quiebra) el corazón to mi trga srce
eso te lo pongo en el corazón to ti polagam na srce
eso le sale del corazón to mu prihaja od srca
¡la mano al corazón! roko na srce!
eso me atraviesa el corazón to me zbode v srce, to me zaboli (pri srcu)
buen corazón quebranta mala ventura čvrsto srce prenese vse
habla con el corazón en la lengua ima srce na jeziku

corde [kɔrd] féminin vrv, konopec; obešenje

él kabel; musique struna; mathématiques tetiva; seženj (drv); notranja stran (tekališča, dirkališča)
corde d'acier, en boyau struna iz jekla, iz črev
corde d'alarme, de sûreté varnostna vrv
corde en fils de fer vrv iz žic
corde à linge vrv za obešanje perila
corde à sauter vrv za preskakovanje
corde vocale (anatomie) glasilka
danseur masculin de corde plesalec na vrvi
homme masculin de sac et de corde lopov, zločinec
instrument masculin à cordes (musique) godalo
orchestre masculin à cordes godalni orkester
usé jusqu'à la corde oguljen; figuré premlet, premlačen
sous corde (commerce) v balah
avoir, se mettre la corde au cou biti, zaiti v brezupen položaj
avoir plusieurs, deux, plus d'une corde(s) à son arc imeti več, dvoje, večkot eno železo v ognju
condamner quelqu'un à la corde obsoditi koga na vislice
être envoyé dans les cordes (du ring) biti vržen v vrvi (pri boksanju)
ce n'est pas dans mes cordes (figuré, familier) s tem jaz nimam nobenega posla; to ni v moji kompetenci
marcher, danser, être sur la corde raide biti v kritičnem položaju, znati sijajno loviti ravnotežje, balansirati
mettre la corde autour du cou de quelqu'un komu vrv okoli vratu dati, uničiti ga
montrer la corde (obleka) oguljen, (oseba) uničen biti
parler de corde dans la maison d'un pendu napraviti nespretno, nerodno aluzijo
si la corde ne rompt pas če bo šlo vse po sreči
sauter à la corde preskakovati vrv
grimper à la corde plezati po vrvi
tenir la corde, prendre un virage à la corde ostro rezati ovinek
tirer sur la corde (figuré) zlorabljati naklonjenost, potrpežljivost kake osebe
tirer sur la même corde za isto vrv vleči
toucher la corde sensible dotakniti se boleče točke
il ne vaut pas la corde pour le pendre ni vreden vrvi, s katero bi ga obesili

cordobés, -esa kordovanski

cordobés m kordovanski trd klobuk s širokimi krajci

cordon² [kɔ́:dən] prehodni glagol
obdati, obkoliti

to cordon off s kordonom zapreti, obkoliti, cernirati

cordon [kɔrdɔ̃] masculin vrvica, motvoz; trak; okrasni ali nosilni trak (npr. za odlikovanja, redove); policijski kordon; veriga, pas vojaških straž; architecture nazidni venec med nadstropji

cordon-bleu (familier) izvrstna kuharica
cordon de gazon pas zelene trate
cordon littoral ozek obalni pas
cordon (ombilical) popkovina
cordon sanitaire (sanitaren) kordon, varnosten pas
cordon de troupe četni kordon
délier, dénouer les cordons de la bourse razvezati mošnjo, dati denar
tenir serrés les cordons de la bourse ne dati denarja
tenir les cordons de la bourse nadzorovati izdatke v gospodinjstvu
tirer le cordon odpreti vrata, potegniti za vrv, za pripravo, s katero se odpirajo vrata
cordon, s'il vous plaît! (hišniku) prosim, odprite!

corn³ [kɔ:n] samostalnik
kurje oko; žulj

to tread on s.o.'s corns dražiti, žaliti koga

Cornēlius 3 Kornelij(ev), ime enega najznamenitejših rimskih rodov, ki mu pripadajo številne rodbine: patricijske (Cethegi, Dolabellae, Lentuli, Maluginenses, Rufi, Scipiones, Sullae) in plebejske (Balbi, Cinnae, Mammulae, Merulae idr.). Najbolj znani so:

1. P. Cornelius Scipio Publij Kornelij Scipion, konzul l. 218, premagan od Hanibala ob Ticinu, padel l. 212 v Hispaniji: L.

2. njegov sin P. Corn. Scipio Africanus maior Scipion Afričan (Afriški) starejši, v znanostih izobražen mož in nadarjen govornik, konzul l. 205, izvrsten vojskovodja, ki je premagal Kartažane v Hispaniji in l. 202 Hanibala pri Zami v Afriki (od tod častni vzdevek Africanus); pozneje legat svojemu bratu Luciju Korn. Scipionu, umrl l. 183: Ci., L. idr. Apel. Āfricānī možje, kakršen je bil Korn. Scipion Afričan starejši: Ci.

3. njegov brat L. Corn. Scipio Asiaticus Lucij Korn. Scipio Aziatik (Azijski) je l. 190 premagal Antioha pri Magneziji v Aziji (od tod častni vzdevek Asiaticus): Ci., L.

4. P. Corn. Scipio Aemilianus Africanus minor Numantīnus P. Korn. Scipion Emilijan Afričan mlajši Numantijski, roj. l. 185 kot drugi sin Lucija Emilija Pavla, posinovljen od Scipiona Afričana starejšega, eden najbolj blagih in tako v znanostih kakor v umetnostih izvedenih mož v času rimske demokracije, hraber vojak in izvrsten vojskovodja; 17 let star se je l. 168 junaško bojeval pri Pidni na strani svojega očeta, l. 146 je osvojil Kartagino in l. 133 Numancijo (zato Africanus in Numantinus). Dasi je bil v svaštvu z Grakhoma, je vendarle nasprotoval njunim nameram in ko je l. 129 nenadoma umrl, so imeli voditelje ljudske stranke (poseb. Papirija Karbona) za njegove morilce: Ci. idr.

5. P. Corn. Scipio Nasīca P. Korn. Scipion Nazika je l. 204 pripeljal v Rim kip „velike matere“ (Magna mater); l. 193 se je bojeval v Hispaniji; konzul l. 191: L.

6. P. Corn. Scipio Nasīca Corculum (gl. corculum) P. Korn. Scip. Naz. Korkul (Razboriti), zet starejšega Scipiona Afričana, se je l. 168 boril pri Pidni in kot konzul l. 155 podjarmil Dalmatince: L. epit., Aur.

7. P. Corn. Scipio Nasīca Serāpiō(n) (gl. Serāpiō[n]) P. Korn. Scip. Naz. Serapion, konzul l. 138, kot nasprotnik Grakhov je vodil ljudstvo zoper Tiberija Grakha, ki je pri tem padel: Ci. ep., L. epit., Val. Max.

8. Cornelia Kornelija,
a) najmlajša hči Scipiona Afričana starejšega, poročena s Tiberijem Sempronijem Grakhom, mati Grakhov: Ci, Q.
b) hči starejšega Lucija Kornelija Cine, Cezarjeva žena in Julijina mati, umrla l. 68: Suet.

9. L. Corn. Sulla, Faustus Corn. sulla in P. Corn. Sulla, gl. Sulla.

10. Corn. Nepōs, gl. nepōs. — Pl. Scipiones Scipioni: Ci. — Kot adj. Cornēlius 3 Kornelijev: leges Ci. idr. Kornelijevi zakoni (v obilnem številu sproženi od raznih Kornelijev, poseb. od Lucija Kornelija Sule), Forum Cornelium ali Cornelii Ci., Plin., gl. forum. — Od tod adj. Cornēliānus 3 Kornelijev: Castra Cornēliāna ali Cornēlia, gl. castrum; kot subst. Cornēliāna -ae (sc. oratio), f govor za Kornelija, ki ga je imel Ci. za nekega Gaja Kornelija ter ga je pozneje obdelal in izdal v dveh govorih: nostra in Corneliana, in Corneliana secunda Ci., in Corneliana prima M.

corniculārius -iī, m (corniculum) vojak, obdarovan s častnim rožičkom in zaradi tega oproščen navadne službe ter prideljen kot pomočnik višjemu častniku, poddesetnik, podčastnik: Val. Max., Front., Suet.; tudi nekak pomočnik višjim oblastnikom, tajnik, pomočnik: Cod. Th.