Franja

spoznáti reconocer (po por) ; (uvideti) ver, darse cuenta de

spoznati kaj venir en conocimiento de a/c
spoznati za krivega (nekrivega, nedolžnega) (jur) (o sodniku) dictar fallo condenatorio (absolutorio), (o porotnikih) pronunciar veredicto de culpabilidad (de inculpabilidad)
dati se spoznati darse a conocer, fig descubrirse, quitarse la máscara
spoznati se s kom trabar (ali hacer) conocimiento con alg

Sprache, die, (-, -n) jezik; figurativ govor; des Körpers, Tierkunde der Bienen: govorica; natürliche Sprache naravni jezik; künstliche Sprache umetni jezik; die gleiche Sprache sprechen govoriti isti jezik; eine andere Sprache sprechen govoriti drug jezik; eine deutliche Sprache sprechen vse povedati, Mensch: povedati brez ovinkov; die Sprache ist von... govor je o; die Sprache bleibt einem weg (človeku) zapre sapo; die Sprache verschlagen/rauben vzeti dar govora, ostati brez besed (es hat ihr die Sprache verschlagen ostala je brez besed) ; die Sprache auf etwas bringen speljati pogovor na (kaj);
an: an der Sprache erkennen spoznati po govoru (ugotoviti poreklo);
in: in sieben Sprachen schweigen molčati v vseh jezikih;
mit: mit der Sprache herausrücken priti z besedo na dan; heraus mit der Sprache Z besedo na dan!/Povej že enkrat!;
zu: zur Sprache bringen sprožiti, načeti, omeniti; zur Sprache kommen priti na dnevni red, biti omenjen

sprechen (sprach, gesprochen) govoriti (mit z, über o); povedati; ein Wort, kein Wort: reči; das letzte Wort, den Segen: izreči; das Urteil, heilig, schuldig: razglasiti (za); jemanden: govoriti z; nicht zu sprechen sein ne sprejemati, ne biti dosegljiv; anfangen zu sprechen spregovoriti; sprechen lassen pustiti govoriti, pustiti do besede; die Wahrheit sprechen govoriti resnico; eine Sprache sprechen govoriti jezik; deutsch/slowenisch ... sprechen govoriti nemško/slovensko ...;
auf: zu sprechen kommen auf jemanden, etwas obrniti pogovor na, začeti govoriti o; schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf imeti slabo mnenje o;
aus: aus der Seele sprechen govoriti/povedati iz srca;
durch: durch die Blume sprechen nakazati;
für: sprechen für govoriti za, govoriti v (čigav) prid; für sich selbst sprechen govoriti sam zase, biti dovolj zgovoren;
gegen: sprechen gegen govoriti proti (čemu), biti v škodo (čemu);
mit: sprechen mit govoriti z; miteinander sprechen govoriti (wir sprechen nicht miteinander ne govoriva) ; zu sprechen haben mit jemandem morati se pogovoriti z; mit sich sprechen lassen biti dostopen za argumente;
über: sprechen über govoriti o;
um: um nicht zu sprechen von da ne govorimo o ...;
von: sprechen von govoriti o, (erzählen) pripovedovati o

spregovárjati (-am) | spregovoríti (-ím) imperf., perf.

1. cominciare a parlare; sciogliere la lingua; parlare:
otrok zgodaj spregovori il bambino comincia a parlare presto
več let sta bila sprta, zdaj pa sta spet spregovorila erano in lite da parecchi anni, adesso si parlano nuovamente

2. parlare, dire:
z njim ni spregovoril niti besedice con lui non aprì bocca
spregovoriti svojo besedo dire la propria, esprimere la propria decisione
treba bo spregovoriti z očetom bisognerà parlare con il padre

3. ekst. parlare, discutere, trattare:
na srečanju so spregovorili tudi o mednacionalnih odnosih al convegno si è parlato anche dei rapporti interetnici

4. pren. parlare; trapelare:
iz njega je spregovorila maščevalnost dalle sue parole trapelava il desiderio di vendetta
molči, drugače bo spregovorila palica zitto, se no le prendi!
spregovorile so puške cominciò la lotta armata

sprejéti to accept; to receive; to admit; (predlog) to adopt

sprejéti darilo to receive a present
sprejéti (po)vabilo to accept an invitation
sprejéti pod streho (krov) to give shelter
prisrčno sprejéti to accord a warm welcome
sprejéti koga med svoje prijatelje to accept someone as one's fiend, to admit someone to one's circle of ffiends
sprejeli so ga z veselimi vzkliki he was received with cheers
sprejel nas je predsednik kluba we were received by the president of the club
prijazno sprejéti to give a friendly reception, to receive kindly
bil je hladno sprejet he was coldly received
ne hoteti sprejéti to refuse to accept
ni me hotela sprejéti (v hišo) I was refused her door
sprejel je otroka za svojega he acknowledged the child as his
zakonski osnutek je bil sprejet v Spodnji zbornici the Bill has passed the House of Commons
sprejeto od... passed by...
sprejéti zakon o to pass a law on
sprejéti proračun to pass (ali to adopt) the budget
sprejéti ustavo to adopt a constitution
sprejéti odločitev to reach (ali to take) a decision

spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

A) perf., imperf.

1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

2. cambiare, alterare:
spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

3. trasformare; convertire; commutare:
spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
spremeniti v kašo spappolare
spremeniti v kis acetificare
spremeniti v kost ossificare
spremeniti objekt oggettivare
soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
spremeniti se na bolje cambiare in meglio
voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
PREGOVORI:
časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis

spremljevalno glasbilo stalna zveza
(o funkciji glasbila) ▸ kísérőhangszer

spričeval|o srednji spol (-a …)

1. šolsko: das Zeugnis, Schulzeugnis, polletno: die Schulnachricht, Halbjahreszeugnis, Zwischenzeugnis; zaključno: Abgangszeugnis, der [Abschluß] Abschluss, Entlassungszeugnis; zrelostno: Reifezeugnis
prepis spričevala die Zeugnisabschrift
ocena v spričevalu die Zeugnisnote

2. obrtno: der Brief (mojstrsko Meisterbrief, pomočniško Gehilfenbrief, Lehrbrief, Gesellenbrief)

3. raznih tečajev: der Schein (potapljaško Tauchschein)

4. (potrdilo) das Zeugnis (o sposobnosti za zakon Ehefähigkeitszeugnis, o značaju Sittenzeugnis, zdravniško Gesundheitszeugnis)
izstaviti/dati spričevalo ein Zeugnis ausstellen

spričeválo certificat moški spol , attestation ženski spol , bulletin moški spol

spričevalo cepljenju certificat de vaccination
spričevalo o izpitu certificat d'examen, diplôme moški spol
spričevalo o vedenju certificat de (bonne) conduite
spričevalo o zmožnosti, sposobnosti certificat d'aptitude (ali de capacité)
nravstveno spričevalo certificat de bonne conduite, (policija) certificat de bonne vie et mœurs
šolsko spričevalo certificat (ali bulletin) scolaire
zaključno spričevalo osnovne šole certificat d'études primaires (C.E.P.)
odhodno spričevalo (šola) certificat (ali diplôme) de fin d'études
pomočniško spričevalo certificat d'apprentissage
ubožno spričevalo certificat d'indigence
zdravniško spričevalo certificat médical
zrelostno spričevalo certificat (ali diplôme) de fin d'études secondaires, (v Franciji) diplôme du baccalauréat
izstaviti (predložiti) spričevalo délivrer (produire) un certificat

spričeválo (-a) n

1. šol. pagella; licenza, diploma:
izdati, overoviti, podpisati spričevalo rilasciare, certificare, firmare la pagella
maturitetno spričevalo licenza liceale, di maturità
spričevalo o končani osnovni šoli licenza elementare

2. attestato, certificato:
spričevalo o lepem vedenju certificato di buona condotta
zdravniško spričevalo certificato medico

3. pren. attestato, testimonianza:
uspešno opravljeno delo je spričevalo sposobnosti un lavoro portato felicemente a termine è un attestato della bravura dell'artefice

spričeválo certificado m

spričevalo o izpitu diploma m, calificación f
prepis spričevala copia f de un certificado
spričevalo o cepljenju certificado de vacunación
nravstveno (ubožno) spričevalo certificado de buena conducta (de pobreza)
zdravniško spričevalo certificado médico
šolsko spričevalo certificado de estudios, hoja f de estudios
zrelostno spričevalo certificado de estudios de enseñanza media, (v Španiji) título m de bachiller
izstaviti (predložiti) spričevalo extender ali expedir (presentar) un certificado

spropōsito m

1. pomota; neumnost:
a sproposito nepremišljeno, o nepravem času
dire degli spropositi prazne, neumne klatiti
fare uno sproposito ustreliti kozla

2. kup; ogromno; velikanska vsota:
pagare qcs. uno sproposito plačati astronomsko vsoto za kaj

sprožíti disparar; accionar ; (strelno orožje) descargar, disparar ; (strelico) soltar ; (prinesti na tapet) poner sobre el tapete (kaj a/c) ; (raketo, torpedo) lanzar

sprožiti vprašanje suscitar (ali plantear) una cuestión
sprožiti se dispararse, descargarse
ne se sprožiti (o strelnem orožju) fallar

spūmōsus 3 (spūma) penast, penav, peneč se, penovit: Cael., Cl. idr., unda V., undae O., litora Cat., aequor Lucan., pulmo Plin.; pren. šumeč, bučeč, doneč, polnozvočen, zvočno poln, zvočno bogat: nonne hoc spumosum Pers. (o verzu).

spuō -ere, spuī, spūtum (indoev. kor. *spjeu [spju, speiw] pljuvati, bljuvati; prim. skr. šthīvati pljuva, bljuva, gr. πτύω [iz *σπjύjω], πυτίζω, ψύττω = sl. pljuvam = lit. spiáuju, got. speiwan = stvnem. spiwan = nem. speien)

1. intr. pljuniti (pljuvati): ex toto spuere desisse Cels., spuendo in sinum Plin., spuere in faciem alicuius Vulg.

2. trans. pljuvati kaj, izpljuniti (izpljuvati) kaj: cum … sicco terram spuit ore viator V. Od tod subst. pt. pf. spūtum -ī, n
a) (iz)pljunek, izmeček, spútum, starejše pljunec, pljuvotina: Val. Max., Petr., Plin. idr., sputum biliosum, cruentum, purulentum Cels.; v pl.: Cels., Lucr., Sen. ph., Mart. idr., sputa cruenta Pr.
b) metaf. (iz)pljunek = kakor pljunek tanka stvar: hoc linitur sputo Mart. (o tanki pločevini).

Spur, die, (-, -en) sled (tudi figurativ); auf der Straße: vozni pas; Eisenbahn tir; Technik (Spurweite) osna razdalja; (ein wenig) Salz, Rum usw.: sled, kanček, za spoznanje; bei der Skifahrt: smučina; Technik von Fahrzeugen: kolotečina; äußere Spuren zunanji sledovi; Spur zurücklassen: X hat Spuren zurückgelassen po X-u so ostali sledovi; keine Spur figurativ niti sence, še malo ne; heiße Spur vroča sled; Spur halten Technik Fahrzeuge: držati smer; es gibt keine Spur von/es fehlt jede Spur ni (niti) sledu (von o) ; auf der Spur sein biti na sledi (čemu, komu); auf die Spur bringen spraviti na sled, napeljati na sled; auf die Spur kommen zaslediti, izslediti (kaj, koga); in Spuren v sledovih; in jemandes Spuren treten hoditi po stopinjah (koga); um eine Spur za senčico, za spoznanje

spustíti (na tla) dejar caer; bajar

spustiti noter hacer entrar
spustiti v vodo (čoln) lanzar al agua; botar
spustiti svojo jezo na koga descargar (ali desfogar) en alg su cólera
spustiti v zrak volar; hacer saltar, (z dinamitom) hacer estallar, explosionar
spustiti se dol bajarse
spustiti se v tek echar a correr
spustiti se na zemljo (na morje) (o letalu) aterrar (ali aterrizar) (amarar)

squāleō -ēre (—) (—) (squālus hrapav od nesnage, strčeč, umazan)

1. biti hrapav, biti raskav, biti luskast (luskav), biti tog (odrevenel, trd), štrleti, strčati: squalentīs infode conchas V., picti squalentia terga lacerti V.; z abl. pokrit (prevlečen) biti s čim, poln biti česa, strčati od česa: Cl. idr., lorica squalens auro V., per tunicam squalentem auro V., maculis auro squalentibus V., Sil., squalentia tela venenis O., squalebant corpora morbo O., nigro squalentia tecta tabo O., fastigia squalebant musco O., humus squalet serpentibus O. gomazi (gomezi, mrgoli) od kač, vestes squalentes atro pulvere Lucan., cruore squalebat barba Sil., neque arma squalere situ ac rubigine velim Q., quidquid hirsutis squalet imaginibus Mart.; tudi: crines squalent a pulvere effuso Sil.; occ. zaradi suše strčati = suh biti, izsušen biti, usahel (presahel) biti: squalebant pulvere fauces Lucan., oraque proiectā squalent arentia linguā Lucan., squalebat tellus, squalentes campi Sil., diffugere undae, squalent fontesque lacusque Stat.

2. metaf. zaradi pomanjkanja nege od umazanije (nesnage) biti trd, strčati, biti umazan, biti nesnažen: Gell., Cl. idr., mihi supellex squalet atque aedes meae Pl., barba squalens V. umazana, coma squalens O. zmršeni, razmršeni, neurejeni, skuštrani; occ.
a) (v umazani obleki) žalovati, biti v žalni (žalovalni) obleki (opravi): luget senatus, maeret equester ordo, … squalent municipia Ci. (prim. squālor), squalebat civitas publico consilio veste mutata Ci.
b) (o zemlji, krajih) biti (ležati) neobdelan, biti (ležati) opuščen (pust), biti neposeljen, biti nepozidan: squalent abductis arva colonis V., squalentia arva Lucan., sterilis profundi vastitas squalet soli Sen. tr.

squālidus 3, adv. le v komp. squālidius (squālēre)

1. strčeč, hrapav, raskav, negladek, poln česa: serpentis squamae squalidae auro Acc. ap. Non., corpora, membra Lucr.; klas. le

2. metaf.
a) zaradi pomanjkljivega vzdrževanja, nege od nesnage strčeč, nesnažen, umazan, (o)nečeden: stola Enn. ap. Non., homo Pl., Ter., Iust., corpora squalida et prope efferata L., carcer, ursa O., rubigo Cat., sudor Stat., cultus Sen. tr., myrtus Plin.
b) occ. α) temen (teman), temačen, mračen: nox, solis exortus Amm. β) v umazano, tj. v žalno (žalovalno) obleko (opravo) oblečen, v žalni (žalovalni) obleki ali opravi (o žalujočih in obtožencih): reus O., producere … squalidos atque deformes Q., squalida senectus Plin. iun., Suetonium Paulinum ac Licinium Proculum tristi mora squalidos tenuit T. je držal pod obtožbo; pesn.: Phoebus O. žalujoči. γ) neobdelan, negostoljuben, neprijazen, pust, nerodoviten, slab, rod, grozen, grozoten, grozljiv: humus O., squalidā siccitate regio Cu.
c) α) (o govoru) neuglajen, neomikan, nedodelan, neizbrušen, raskav, slab, rod, suhoparen: quoniam sua sponte squalidiora sunt Ci., squalidius dicere Ci. β) nejasen, imajoč nejasne obrise, nejasnih obrisov: vidit squalidius speciem Amm.

squāma -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

1. živalska luska, luskina: alias (sc. animantes) squamā videmus obductas Ci., tractu squamae crepitantis O.; o ribjih luskah: Plin., Cl.; o kačjih luskah: V., O.; o čebeljih luskah: V.; meton. riba: hoc pretium sqamam? Iuv.

2. metaf. (o stvareh, podobnih živalskim luskam)
a) o luskah oklepa: Sil. idr., Rutulum thoraca indutus aënis horrebat squamis V., duplici squama lorica V. z dvojno vrsto lusk; podobno: quem (sc. equum) pellis aënis … squamis auro conserta tegebat V.
b) okujina: squama ferri Cels., Plin. železna okujina, aeris ali Cypria Plin. ali aeris Cyprii Cels. bakrena (medena) okujina; squama aeris, uporabljana kot odvajalno sredstvo (klistir, dristilo): Cels.
c) specularium lapidum squama luska zemeljskega stekla: Plin.
d) squama milii prosena luska (luščina): Plin.
e) squama in oculis mrena na očeh: Plin.
f) „luskavost“ = neuglajenost, trdota, rodost: squama sermonis Celtici Sid.