Rohbau, der, zgradba v surovem stanju; groba gradbena dela; Technik karoserija; im Rohbau v surovem stanju
Rohrkrepierer, der, Heerwesen, Militär izstrelek, ki obtiči v cevi; figurativ mrtvorojen poskus, neuspeh
roinek [rɔ́inek, rú:i-] samostalnik
vseljenec v Južno Afriko; (v burski vojni) angleški vojak
roll-blotter [róulblɔtə] samostalnik
pivnik v zvitku
rollengemäß v skladu z vlogo
Rollenverhalten, das, vedenje v skladu z vlogo
roller [róulə] samostalnik
valjar; delavec v valjarni; smotek; velik val
medicina povoj; vrsta golobov, vrsta kanarčkov; kolesce (na kotalki, na pohištvu)
garden roller vrtni valjar
steam roller cestni parni valjar
roll film [róulfilm] samostalnik
film v zvitku, naviti film
roll in neprehodni glagol
zaviti se v; dospeti, prispeti, priti
figurativno planiti noter; nepričakovano, kot z vedrega neba se prikazati
Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod
A. adj.
I. Rōmānus 3 =
1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.
2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —
II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —
III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —
IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —
V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —
B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.
romanartig kot roman, kot v romanu
romancer [rɔmɑ̃se] verbe transitif napisati v obliki romana, romansirati; verbe intransitif, juridique popolnoma si izmisliti
romancero [rɔmɑ̃sero] masculin, histoire zbirka španskih epskih pesmi v osmercih
romancesco kot v romanu, romanski; romantičen
romanhaft kot v romanu; romanesken
romaniste [rɔmanist] masculin romanist: strokovnjak v rimskem pravu; religion privrženec papeža, rimskega obreda
congrès masculin de romanistes kongres romanistov
romanticize [rəmǽntisaiz] neprehodni glagol & prehodni glagol
pisati v romantičnem slogu; napraviti romantično
to romanticize life in the country romantično opisovati (predstavljati) življenje na deželi
romántico romantičen; kot v romanu, pustolovski; fantastičen; pretiran
romántico m romantik; sanjač, fantast
ronda ženski spol (nočni) obhod, obhodna nočna straža; petje v krogu (eden za drugim); (nočna) podoknica; prijateljska pogostitev
andar de ronda peti v krogu; iti na ljubezenske pustolovščine
rondas de guitarras glasba s kitarami (pri podoknici)
hacer la ronda spremljati; dvoriti
rondar obhoditi; v krogu peti; ponočevati; zalezovati (iti za) žensko (zlasti ponoči); obletavati
la mariposa ronda la luz vešča obletava luč