Franja

poslušal|ec moški spol (-ca …)

1. der Zuhörer
poslušalci množina die Zuhörerschaft
klop za poslušalce die Zuhörerbank
prostor za poslušalce der Zuhörerraum

2. radia: der Hörer (radia Funkhörer, ki ne plačuje naročnine Schwarzhörer)
pismo poslušalca der Hörerbrief
želje poslušalcev Hörerwünsche množina
poslušalci množina der Hörerkreis, die Hörerschaft
| svoj. prid.: poslušalčev

posluša|ti (-m)

1. zuhören, hören
ne poslušati nicht zuhören, weghören
poslušati radio Radio hören
poslušati na črno schwarzhören
pozorno poslušati ganz Ohr sein
strmeč poslušati koga (jemandem) am Munde hängen
vsak dan: zu hören bekommen

2. (prisluškovati) horchen, belauschen, abhorchen

3. pričo, koga v zakonodajnem postopku: anhören

4. (ubogati) hören auf (jemanden), (jemandem) Gehör schenken
poslušati srce/pamet der Stimme des Herzens/der Vernunft folgen

poslúšati (-am) imperf.

1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza

2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio

3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
dobro me poslušaj stammi a sentire
ne poslušati nikogar non sentire ragioni
poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
poslušati nasvet udire il consiglio (di)

4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato

posploševáti (-újem) | posplôšiti (-im)

A) imperf., perf. generalizzare:
nikar ne posplošujmo preveč cerchiamo di non generalizzare troppo

B) posploševáti se (-újem se) | posplôšiti se (-im se) imperf., perf. refl. diffondersi

pospravljen (-a, -o) aufgeräumt; agronomija in vrtnarstvo abgeerntet
figurativno ne imeti pospravljenega podstrešja einen Dachschaden haben

posréčen (-a -o) adj.

1. riuscito, felice; di successo:
posrečena primerjava un paragone felice

2. (primeren, domiseln) buono, adatto; ingegnoso, felice:
ne ravno posrečena rešitev una soluzione non proprio felice

posreči|ti se [é] (-m se) gelingen, glücken
ne posrečiti se [mißlingen] misslingen, [mißglücken] missglücken, [mißraten] missraten

posréčiti se réussir, donner de bons résultats, parvenir à

nič se mi ne posreči je ne réussis à rien
vse se mu posreči il réussit en tout, tout lui réussit
posrečilo se mi je uiti j'ai réussi à m'échapper

posréčiti se salir bien; tener éxito; dar buen resultado ; fam cuajar

posrečilo se mi je he logrado (uiti escaparme); he conseguido (rešiti se salvarme)
njemu se vse posreči todo le sale bien; lo consigue todo
nič se mu ne posreči todo le sale mal; no consigue nada

posséder [pɔsede] verbe transitif imeti (v posesti, v oblasti); obvladati, temeljito poznati (področje); familier prevarati (quelqu'un koga)

se posséder (figuré) obvladati se, zbrati se
posséder son âme en paix imeti svoj duševni mir
posséder les bonnes grâces, le cœur de quelqu'un biti pri kom dobro zapisan, uživati njegovo naklonjenost
ne pas se posséder de joie biti čisto iz sebe od veselja
posséder une femme imeti spolne odnose s kako žensko
cet acteur possède bien son rôle ta igralec dobro obvlada svojo vlogo
il nous a bien possédés! dobro nas je prevaral!

possesseur [pɔsɛsœr] masculin posestnik; imetnik, lastnik

possesseur (il)légitime (ne)zakonit lastnik
possesseur de voiture lastnik avtomobila

possibilità f

1. možnost; zmožnost; priložnost:
non ho la possibilità di aiutarti ne morem ti pomagati

2. pl. gmotne, moralne zmožnosti, zmogljivosti, kapacitete; sredstva:
le nostre possibilità sono limitate naše zmogljivosti so omejene

possibly [pɔ́səbli] prislov
mogoče, morda, morebiti

if I possibly can če bom le mogel
I cannot possibly do it tega nikakor ne morem narediti
how can I possibly do it? kako le naj bi to naredil?

pos-sīdō -ere -sēdī -sessum (iz potis oz. pote in sīdō) (pre)vzeti v posest, zasesti, osvojiti kaj, polastiti se česa: Naev. fr., C. idr., illam (sc. navem) aegrotus possedit Corn., aer omne necesse est possidat inane Lucr., non est ausus meam domum p. Ci., bona sine testamento possederat Ci., publice possidere Ci. zaseči, konfiscirati, zarubiti, ne essent loca munita, quae hostes possiderent N., militis bona possidere L., quaestores in bona eius publice possidenda missi sunt L. epit. da bi zasegli (konfiscirali, zarubili), quos (sc. agros) armis possederint C., possedit cetera pontus O., umor ultima possedit O., ut fecundissimum hoc solum vosque ipsos possiderent T., possessa Achaia T.; pren.: brevi tempore totum hominem totamque eius praeturam Ci.

possum, posse, potuī (obl. prezentovega debla so nastale iz potis (pote) in sum (*pot-sum > possum, potest itd.); obl. cj. pr. possem itd. so nove obl., tvorjene analogno po possum nam. stlat. potesse(m); enako tudi possumus, potestis, possunt nam. potes sumus, potes estis, potes sunt po vzoru possum, potes, potest. Pt. pr. potēns in obl. perfektovega debla so izpeljane iz nekega neohranjenega glag. *potēre; inf. posse iz *pot-esse; prim. osk. pútíad = possit, pútíans = possint)

1. (z)moči: dic nunc, si potes Ci., conquisivit, quos potuit N. kar največ (njih), kolikor jih je lahko, perfice, si potes Ci. če je mogoče, če le lahko; abs. potest mogoče je, moči je, more se zgoditi, morebiti, morda: nos dignitatem, ut potest, retinebimus Ci., potest, ut commiseris Ci., si potest Corn. če je mogoče, si posset Ci. če (ko) bi bilo mogoče, quī potest? Ci. kako je mogoče?, non potest Pl. nemogoče je, ni mogoče, tako tudi non potest, quin absit Pl., quod eius sine bello posset L. kolikor se da opraviti brez vojne, je mogoče storiti brez vojne, quantum potest Kom., Auct. b. Afr. kolikor (je) mogoče, brž ko (je) mogoče; tako tudi: quantum potes Ci. ep.; večinoma z inf.: Ter., N., Cu., Iust. idr., facere ut possem Ci., possum scire, quo profectus (sc. sis)? Pl. ali lahko od tebe izvem? = ali mi (pač) lahko poveš?; pogosto lat. ind. = sl. pogojnik: multa proferre possumus N. bi mogli, bi lahko, possum persequi oblectamenta rerum rusticarum Ci., servare cum potuerunt N. bi bili mogli, bi lahko, perturbationes animorum poteram ego morbos appelare Ci. bi mogel (bi lahko) oz. bi bil mogel (bi bil lahko); fieri potest, ut Ci. mogoče (možno) (je), non potest fieri, quin (ut non) Ci. (drugače) ni mogoče, nemogoče je, non possum facere, quin (ut non) Pl., Ci. ali non possum non z inf.: Pl. idr., ne morem si kaj, ne morem (s)trpeti (prenesti, prenašati), da ne bi = moram, nihil possum nescisse O. moral sem pač vedeti; posse pri superl. = kar največ, kar najbolj: quam maximas potest copias armat N., Caesari te commendavi ut gravissime potui Ci.; occ. v obscenem pomenu posse aliquam (sc. futuere ali vitiare): H., Mart.

2. trans. močan (močen, mogočen) biti, premoči, moč (veljavo, vpliv) imeti, biti vpliven, vplivati, veljati, doseči, opraviti, storiti, narediti (delati), učinkovati, delovati; redko = znati, umeti, biti sposoben: Hirt., Auct. b. Alx. idr., non esse dubium, quin totius Galliae plurimum Helvetii possent C., gratiā et largitione apud Sequanos plurimum posse C., multum potest fortuna C., exposuit, quid iniquitas loci posset C., multum fortuna potest in re militari, in bello C., neque solum domi, sed etiam apud finitimas civitates largiter posse C., equitatu nihil posse C., plus potest apud te pecuniae cupiditas Ci., cum omnia se posse censebat Ci. ko se je imel za vsemogočnega, qui non potest Ci. kdor ničesar ne zmore, nesposobnež, multum (plus, plurimum) satis posse ad aliquid Ci. idr., tantum auctoritate potuit valuitque eloquentiā N., quid virtus et quid sapientia possit H., multum in senatu posse L. epit., omnia quidem ut posses in nobis (da bi imel moč nad nami), di dederunt L., deos putas pro Romanis posse Cypr. da imajo moč ščititi Rimljane. — Adj. pt. pr. potēns -entis

1. zmožen, sposoben, vešč: Enn., T., Q., Sil., Ap., Ulp. (Dig.) idr., regni L. sposoben za kraljevanje, neque pugnae neque fugae potens L., armorum tenendorum L. držati, prijeti (za) orožje.

2. mogočen, vpliven, môčen, močán: H., Sen. ph., Suet. idr., potentissimus civis Ci., duo potentissimi reges Ci., familiae clarae ac potentes L., terra antiqua, potens armis atque ubere glaebae V., mulier p. pecuniā T., centum oppidis potens Crete H.; kot subst. = mogočnež, velikaš, veljak, vplivnež, pomembnež: L., S. fr., Lact. idr., humiles laborant, ubi potentes dissident Ph., inimicitiae potentium Ci.

3. moč imajoč, močen (močan), delujoč, učinkovit: Lact. idr., arma potentiora L., admonitus nihil esse potentius auro O., verba p. O., odor potentissimus Plin., argumentum parum potens Sen. ph. premalo tehten, potentissima argumenta Q., accusator iure potentior Q., ad id parum potentes erant L., quaecumque herba potens ad opem radixque medendo … meast O., herba potens adversus ranas Plin., in affectibus potensissimus Q.; z gen.: fandi potentes Aus., divini (v vedeževalstvu) p. Ap.

4. oblast (moč) imajoč nad kom, nad čim, v oblasti imajoč, obvladujoč koga, kaj, vladajoč komu, čemu, vladar(ica), gospodar(ica) koga, česa: Sen. tr., Ap., Lact. idr., potentes rerum suarum et urbis L., diva potens Cypri H. (o Veneri), silvarum potens H. (o Diani), nimborum tempestatumque potens V., mulier potens mariti T., potens mei sum L. sam svoj (gospod), neodvisen, samostojen, sui potens H. sam svoj (gospod) biti ali (= gr. ἐγκρατῆς ἑαυτοῦ, αὐτάρκης) imeti sebe v oblasti, imeti nadzor nad sabo, kontrolirati se, biti gospodar samega sebe, biti zmeren, biti zadovoljen z malim, non p. mei eram Cu. nisem bil pri sebi, nisem bil priseben, p. mentis O. pri (zdravi) pameti, p. irae L. gospodar(eč) nad jezo, kroteč jezo, p. consilii L. gospodar svojega sklepa, animal potens leti Lucan. ki lahko usmrti (ubije); abs.: mea est p. Ter. oblast, pravica.

5. pesn.
a) tisti, ki je kaj dosegel, dosegši kaj: Val. Fl., pacis potentes Pl., voti O. ki se mu je želja izpolnila, iussi O. ki je izvršil povelje, p. facta promissi V. ki je dosegla, kar ji je bilo obljubljeno.
b) srečen = tisti, ki mu vse teče kot po maslu: tota dicar in urbe potens Pl., in amore Cat., parvo p. Fabricius V. srečen ob malem (z malim), v svojem uboštvu bogat. — Adv. potenter

1. močno, silno, učinkovito: perrumpere saxa potentius fulmine H., nec tantum praestari hoc genus potenter, sed etiam, ubi non est, desiderari solet Q., quod aut turpiter aut potenter dicitur Q., ut dicat utiliter et ad efficiendum quod intendit potenter Q., quod ad violentas regis Pyrri sordes attinuerat, se ipsa potenter atque efficaciter defendit Val. Max.; superl.: potentissime Ps.-Q. (Decl.).

2. po (svoji) moči (svojih močeh), po (svojih) zmožnostih: cui lecta potenter (= pro viribus; nekatere izdaje navajajo pudenter) erit res H.

Opomba:

1. neskrč. obl.: potesse Pl., Ter., Luc., Ci. (Arat.), Lucr., Prud.; potesset Pl., Luc.

2. star. obl.: potissunt = possunt Luc. fr.; potisset = posset Pl., Luc.; potissit = possit Lucr.; potissint = possint Luc.; possiem = possim Pl., Ter.; possies = possis Pl.; possiet = possit Pl., Ter.

3. pass.: potestur = potest Pac., Enn., Scipio Africanus ap. Fest., Lucr.; possitur Ca.; poteratur Non., C. Gracchus ap. Fest.; possetur Quadr. ap. Non.

postájati¹ (postavati) to stop (here and there); to loaf (about)

ne postajajte tu! keep out!, no loitering!

posta|ti¹ (-nem) postajati werden:
postati domač/glasen/ jasno/grob/nasilen/neprijeten/neveljaven/nezvest/ očiten/plešast/ponižen/pozoren/tradicionalen heimisch/laut/klar/massiv/gewalttätig/unangenehm/ ungültig/untreu/deutlich/kahl/kleinlaut/aufmerksam/zur Tradition werden, za barve :
postati bel/črn/ rdeč/ zelen weiß/schwarz/rot/grün werden
postati jasno komu jemandem [klarwerden] klar werden
bekommen:
postati lačen/ žejen Hunger/Durst bekommen
z glagoli, izpeljanimi iz pridevnika, samostalnika: postati trd sich verhärten
krhek verspröden
sajast verrußen
tog erstarren
živahnejši sich beleben
medicina gangrenozen gangräneszieren
lepljiv verkleistern
mlahav erschlaffen
moten (sich) eintrüben
posveten verweltlichen
razglašen sich verstimmen
medicina sklerotičen verkalken
slum verslumen
zahodnjaški verwestlichen
zamaščen verfetten
zanemarjen verlottern
tudi s pasivom: postati prehoden leitend gemacht werden
postati običajen sich einbürgern
postati žrtev česa auf der Strecke bleiben, (einer Sache/jemandem) zum Opfer fallen
postati nepotreben sich erübrigen
postati osovražen sich [verhaßt] verhasst machen
postati brezobličen aus der Fasson geraten
postati hripav od govorjenja/kričanja/kašljanja sich heiser reden/ schreien/husten
postati zločest medicina einen bösartigen Charakter annehmen, krebsig entarten
postati moderen aufkommen, in Mode kommen
postati navada zur Gewohnheit werden, einreißen
postati predmet govoric ins Gerede kommen
postati slabo komu (jemandem) schlecht werden (es ist mir schlecht geworden)
postati paničen in Panik geraten
religija ki je meso postal [fleischgeworden] Fleisch geworden
nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito die Sonne bringt es an den Tag!

postáti¹ (postanem) hacerse; empezar a ser; llegar a ser ; (filozofija) devenir

postati zdravnik, trgovec hacerse médico, comerciante
postati izdajalec, tat convertirse en traidor, en ladrón
postati bogat enriquecer(se)
postati slep cegar, perder la vista
postati menih meterse fraile, profesar
on hoče postati odvetnik quiere ser abogado
ne bo postal star no llegará a viejo
postati težavnejši hacerse más difícil
mraz (mrzlo) postaja empieza a hacer frío
pozno postaja ya se hace tarde

postáviti to raise, to erect (spomenik, stavbo a monument, a building); to set (up); to put (up), to place, to stand

postáviti za (imenovati) to nominate, to appoint
postáviti cene to fix (ali to quote) prices
postáviti komisijo to set up a commission
postáviti si hišo to build a house
postáviti mrežo to set (ali to spread) a net
postáviti past (zasedo) to set a trap (an ambush)
postáviti zanko to lay a snare
postáviti v vrsto to range, to draw up
postáviti šotor to pitch a tent
postáviti termin to fix a time (ali date), to appoint a day (ali time)
kam bomo postavili klavir? here shall we put the piano?
pred vrata so mu postavili miličnika they have posted a policeman at (ali in front of) his door
postavil ga je za svojega dediča he has appointed him his heir
postavili so ga za predsednika they nominated him president
postáviti ob stran (odložiti) to shelve
postavimo (recimo), da ne pride suppose he doesn't come
postáviti na preizkušnjo to put to the test
postáviti se (namestiti se) to place oneself, to take up one's post (ali position)
postáviti se v bran, po robu to make one's stand, to make a stand (against), to stand at bay, to show fight
postáviti se z (bahati se z) to pride oneself on, to boast of
postáviti se v špalir to form a line, to line up
postáviti se na glavo to stand on one's head
tudi če se na glavo postaviš (figurativno) in spite of anything you may do
postáviti vse na glavo to leave everything topsy-turvy, to turn everything upside down
postáviti se komu ob stran to side with someone

postáviti mettre, poser, placer, établir, planter, asseoir ; (spomenik) ériger, élever, dresser ; (na mesto) poster ; (stroje) monter, installer, mettre en place ; (imenovati) nommer, instituer

postaviti se se mettre, se placer, se poser, s'établir, se poster, s'ériger, se planter; (bahati se) faire parade de
postaviti hišo construire une maison
postaviti horoskop tirer (ali dresser) un horoscope
postaviti na kaj baser sur quelque chose
postaviti koga za (svojega) dediča instituer (ali nommer) quelqu'un (son) héritier
postaviti koga na laž convaincre quelque chose de mensonge, démentir quelqu'un
postaviti koga na preskušnjo mettre quelqu'un à l'épreuve
postaviti koga pred vrata mettre quelqu'un dehors
postaviti koga ob zid (za ustrelitev) fusiller, mettre (ali familiarno coller) quelqu'un au mur
postaviti komu kip dresser (ali élever, ériger) une statue à quelqu'un
postaviti kvišku relever
postaviti na cesto (delavca, uslužbenca) mettre sur le pavé
postaviti na glavo révolutionner
postaviti na gledališki oder mettre sur la scène, porter à la scène
postaviti na kocko premoženje, življenje exposer sa fortune, sa vie
postaviti na mesto koga drugega remplacer
postaviti na noge mettre sur pied
postaviti na oder mettre en (ali à la) scène
postaviti na ogled montrer, exposer
postaviti na sramotilni oder mettre (ali clouer) au pilori
postaviti na tla mettre par (ali à) terre, (dé)poser sur le sol
postaviti na vidno mesto mettre en vedette
postaviti na isto stopnjo (figurativno) placer sur la même ligne, mettre au même niveau
postaviti na trdne temelje fonder sur des bases sûres
postaviti nazaj reposer, replacer, remettre
postaviti otroka v kot (šolska kazen) mettre un enfant au piquet
postaviti poševno pencher
postaviti pred sodišče traduire (ali passer) en justice (ali devant le tribunal)
postaviti rekord établir (ali réaliser) un record
postaviti rok fixer un terme
postaviti šolo, tovarno établir (ali ériger, implanter) une école, une usine (ali une fabri que)
postaviti šotor installer (ali dresser, monter, tendre, planter) une tente
postaviti temelje asseoir les fondations
postaviti tik ob coller contre
postaviti v prejšnje stanje rétablir
postaviti varuha nommer un tuteur
postaviti vmes interposer
postaviti vprašanje poser une question
postaviti vse na glavo mettre (tout) sens dessus dessous, tout retourner
postaviti za načelo établir en principe
pa če se na glavo postaviš quoi que tu fasses
pokonci postaviti mettre debout (ali sur pied)
postavimo, da ne pride mettons (ali supposons) qu'il ne vienne pas
postaviti se za koga intercéder pour quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un, défendre quelqu'un
postaviti se komu na stran se ranger du côté de quelqu'un
postaviti se v kožo, na položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un
postaviti se na čelo prendre la tête, se mettre à la tête
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
postaviti se na prste nog se dresser sur la pointe des pieds
postaviti se po robu tenir tête, se mettre en travers
postaviti se v vrsto (eden za drugim) se mettre à la queue, faire (ali prendre) la queue
(konj) postaviti se na zadnje noge se cabrer