Franja

būstuārius 3 (būstum) sežigališki: gladiator Tert., Serv. ki se na čast mrtvecu bori na sežigališču; pren. o Klodiju: ille bustuarius gladiator Ci., moecha Mart. ki se ponuja na grobiščih, altare Tert. kjer se žrtvujejo in sežigajo ljudje, latro Amm. tat grobov; subst. būstuārius -iī, m tat grobov, pren. malopridnež: Amm.

būstum -ī, n (ūrere; kakor bustar po napačni razstavi glag. ambūrere, combūrere v am-būrere, com-būrere nastala oblika)

1. prostor, kjer so mrliče sežigali in pokopavali, mrtvaško sežigališče: Stat., horrifico cinefactus busto Lucr.; semiusta busta V. napol zgorele grmade; met. sežgano truplo, sežgan mrlič: egena sepulcri busta iacēre reor Stat.; pren.
a) (o razdejanem mestu) prazno pogorišče: Plin.
b) žgališče na žrtveniku: tura in bustum arae iacere Hier.

2. sinekdoha gomila, grob, grobišče, nagrobnik, nagrobni spomenik: Pl., Sen. tr., Suet., excelso coacervatum aggere bustum Cat., ingens... terreno ex aggere bustum V., exiguum bustum Pr., hostilia busta piare O., bustum violare Ci., Lucan., alicuius busto insultare H., incīdere aliquid in busto Ci., Busta (busta) Gallica L. ali Ad Busta Gallica Varr. Galska grobišča, Ob galskih grobiščih, kraj v Rimu, kjer je dal Kamil pobite Galce sežgati in pokopati; pesn. o želodcu živali, ki žre žive ljudi, živi grob: viva videns vivo sepeliri viscera busto Lucr. živo telo v živem grobu; pren. grob = pogubišče, kraj, kjer se kaj pogubi, ali poguba, t.j. oseba, ki kaj pogubi, pogubitelj: cui templum illud (Castoris) fuit... bustum legum omnium ac religionum Ci., quotiens... civilia (= civium) busta Philippos... canerem Pr., tu (Piso), bustum rei publicae Ci., bustum miserabile nati O. (o Tereju, ki je zaužil lastnega sina).

busy¹ [bízi] prehodni glagol (with, at, about, in)
zaposliti (se), ukvarjati se

to busy one's brains beliti si glavo

busy² [bízi] pridevnik (busily prislov)
delaven, marljiv, priden; zaposlen; vihrav, nemiren, živahen; aktiven; vsiljiv, radoveden

to get busy lotiti se dela
to be busy in (ali at, with) ukvarjati se s čim

búšiti (-im) perf.

1. proprompere (tudi pren.); scoppiare:
bušiti v smeh scoppiare a ridere, in una risata

2. pren. (zelo hitro priti, oditi) piombare; sparire

3. sbattere contro; investire

4. pren. scagliare, scaraventare:
bušiti vase tracannare

but⁵ [bʌt] škotsko

1. pridevnik
zunanji

2. samostalnik
zunanja soba, kuhinja

but and ben zunanji in notranji deli stanovanja, vsa hiša

butanski pridevnik
1. (o Butanu in Butancih) ▸ butháni
2. (o plinu) ▸ bután

butéljka bottle

butéljka vina a bottle of wine
odpreti in izpiti butéljko vina to crack (ali to open) a bottle

būthysia -ae, f (gr. βουϑισία) veliko in svečano žrtvovanje govedi: Suet.

butíca (-e) f

1. pren. testa, zucca:
butica me boli ho mal di testa, mi duole la testa
trmasta butica testa dura
pren. pog. ne gre mu v butico non gli va in testa, non capisce
pren. pog. v butici se mu je posvetilo ci è arrivato
pren. pog. biti trde butice avera la testa dura, la testa di legno, essere duro di comprendonio

2. pomello (di bastone)

Būtos -ī, f (Βοῦτος) But, glav. mesto okraja Ptenethu v spodnjem Egiptu ob sebenitskem Nilovem ustju s slavnim Latoninin svetiščem in preročiščem: Plin. Od tod adj. Būticus 3 (Βουτικός) butski: linum Plin.

buttare

A) v. tr. (pres. butto)

1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj

5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati

2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!

butter¹ [bʌ́tə] samostalnik
maslo
figurativno dobrikanje, laskanje, prilizovanje

he looks as if butter would not melt in his mouth videti je, kakor da ne bi znal do pet šteti
to quarrel with one's bread and butter godrnjati čez svoje opravke, sam sebi škodovati
melted butter topljeno maslo
rank butter žarko, pokvarjeno maslo
bread and butter kruh z maslom

Butter, die, (-, -n) surovo maslo; alles in Butter vse v najlepšem redu; Butter auf dem Kopf haben imeti maslo na glavi

button¹ [bʌ́tn] samostalnik
gumb
botanika popek; glavič; mlada gobica

covered button prevlečen gumb
not to care a (brass) button prav nič se ne meniti
pogovorno not to have all one's buttons ne biti čisto pri pameti
the buttons have come off the foils nasprotniki v borbi pozabljajo na osnovna pravila vljudnosti
to do up a button zapeti gumb
to undo a button odpeti gumb
a button has come undone gumb se je odpel
to press the button pozvoniti
(a boy in) buttons livrirani sluga; sprevodnik dvigala
not worth a button niti piškavega oreha vreden, zanič

buttoned [bʌ́tnd] pridevnik
zapet
figurativno nedostopen, zamolčljiv

buttoned up vojska, sleng v redu in pripravljenosti

buxifer -fera -ferum (buxus in ferre) zelenikonosen, zelenikoroden: Cytorus Cat.

buxus -ī, f in buxum -ī, n (iz gr. πύξος) zelenika: Enn. fr. (z obl. buxum), Plin. (z obema obl.), iuvat undantem buxo spectare Cytorum V., buxus virens perpetuo O., densae foliis buxi O., Idaea buxus Val. Fl., Stat., multiformis, gradata Plin. iun.

2. met.
a) zelenikovina: torno rasile buxum V., ora buxo pallidiora O.
b) različni izdelki iz zelenikovine: piščal, svirka; v obl. buxum: Sen. tr., aëra... inflati complevit murmure buxi O., cava buxa Pr., inspirata buxa Stat.; v obl. buxus: tympana vos buxusque vocat Berecynthia V., longo foramine buxus O. (prim.: multifori tibia buxi O.), plurima buxus Stat.; vrtavka: volubile buxum V., buxum torquere flagello Pers; glavnik: crines depectere buxo O., caput intactum buxo Iuv.; pisalna deščica: Prud., vulgari buxo sordida cera fuit Pr.

buy^*1 [bai] prehodni glagol
kupiti; podkupiti
figurativno drago plačati

to buy over s.o.'s head (po)nuditi višjo ceno
to buy a pig in a poke kupiti mačka v vreči
pogovorno to buy a white horse razmetavati denar
I will not buy that s tem se ne strinjam; tega ne dovolim
to buy and sell trgovati