Franja

rota [róutə] samostalnik
red službe, turnus; seznam uslužbencev, ki se menjavajo na kaki dolžnosti; tabela (dolžnosti), reden potek
cerkev vrhovno duhovno in svetno sodišče
glasba, zgodovina pesem z refrenom, petje v krogu; lajna

rotābilis -e (rotāre) v krogu se vrteč, v krogu vrtljiv, krožen, obraten: motus Aug., flexus Amm. vitel.

rotacìzam -zma m (gr. rho) lingv. rotacizem, prehajanje soglasnika s (z, ž) v r: lat. aes aeris, n. gewesen war, sh. in slov. možeš moreš, teže ter

rotate [routéit] neprehodni glagol & prehodni glagol
vrteti (se), obračati (se), krožiti; menjavati (se) po redu, po turnusu (in office v službi)
rotirati, razporediti v pravilnem redu
agronomija kolobariti, načrtno menjavati kulture na določenem zemljišču

rotation [routéišən]

1. samostalnik
vrtenje, obračanje, kroženje, rotacija, rotiranje, (iz)menjavanje

by rotation, in rotation izmenoma, v turnusu, menjaje se
rotation of crops agronomija kolobarjenje
rotation of the earth (dnevno) vrtenje zemlje
moment of rotation vrtilni moment
rotation of the seasons menjavanje, redno vračanje letnih časov
rotation in office menjavanje (v turnusu) v službi

2. pridevnik
rotacijski; v turnusu

rote² [rɔt] féminin, religion vrhovno papeško sodišče v Rimu, rota

tribunal masculin de la rote rimska rota

Rotlichtfahrer, der, Rotlichtsünder, der, voznik, ki je zapeljal v rdečo luč

rotō -āre -āvī -ātum (rota) v krogu (krožno) (za)vrteti, (za)sukati, obrniti (obračati), vreči (metati), (za)lučati, (za)degati, (za)vihteti, (za)kotáti, (za)kotaliti, (za)valiti: Lucr., Lucan., Q., Sen. ph., Val. Fl., Stat., Prud., Hier., Cl. idr., telum funditor habenā rotabat L., Learchum per auras more fundae rotat O., aper rotat ore canes O., ensem V., fumum H. razvne(ma)ti; pren.: sic ordinem fati rerum aeterna series rotat Sen. ph. razvija v krožnem teku, aut curvum sermone rotato torqueat enthymema Iuv. v zaokroženem govoru; med. rotārī in intr. v krogu (krožno) vrteti se, sukati se, obračati se, kotati se, kotaliti se, obračati se, krožiti: Macr. idr., circum caput igne rotato O., rotati poli O. krožeča, nives rotatae O.; intr. v krogu se vrteti: saxa rotantia V.; (o pavu) voziti kolo (z repom), (raz)šopiriti rep, razkazovati se, (na)šopiriti se: Col.

rotocalcōgrafo m tisk delavec v rotacijski tiskarni

rottura f

1. zlom; prelom; prebitje:
rottura di coglioni, di corbelli, di palle, di scatole pren. vulg. sitnost, nadlegovanje

2. prekinitev; kršitev:
la rottura dei negoziati prekinitev pogajanj

3. pretrganje (vezi, odnosov), razkol

4. voj. preboj:
rottura del fronte preboj fronte

5. šport prehod v galop (iz kasa)

6. med. fraktura; prelom, zlom

7. meteor. nenadno poslabšanje (vremena)

rotundity [rotʌ́nditi] samostalnik
okroglost, okroglina, oblost; debelost, debelušnost; nabuhlost v govoru, gostobesednost, bombastičnost
figurativno celotnost, popolnost

rotundus (rutundus) 3, adv. -ē (rota) kolutasto okrogel (medtem ko je globōsus obel = kroglasto okrogel, orbiculātus pa krožno okrogel = okrogel kakor krog), potem obel, okrogel nasploh: Lucr., Ap. h., Cels. idr., caelum Ci., lanx Icti., scuta T., stellae, toga Q. enakomerno okoli ali dol viseča, in orbem quam rotundissime formetur Col.; preg. (povzeto iz stavbarstva ali zemljemerstva (geometrije oz. geodezije)): mutat quadrata rotundis H. dela okroglo, kar je bilo štirioglato = zahaja iz skrajnosti v skrajnost.

2. metaf. zaokrožen =
a) nravno, moralno popoln, ne iščoč sreče v svetu: sapiens in se ipso totus, teres atque rotundus H.
b) (o govoru in izrazu) zaokrožen, izdelan, dodelan, izbrušen, dovršen: verborum apta et quasi rotunda constructio Ci., nec satis, ut ita dicam, rotundus (sc. Thucydides) Ci., ore rotundo loqui H., apte ac rotunde Ci., verba Gell., rotunda volubilisque sententia Gell.

Opomba: V dobrih rokopisih in izdajah pisano tudi rutundus 3.

Rotverschiebung, die, Astronomie odklon v rdeči del spektra (Dopplerjev efekt)

rouable [ruablə] masculin grablje, ki rabijo za zbiranje soli v solinah

rougeoyer [ružwaje] verbe intransitif rdeti, posta(ja)ti rdeč, prehajati v rdečo barvo

rough² [rʌf]

1. pridevnik
hrapav, raskav, neraven; neobdelan, neizbrušen; surov, grob; neotesan, osoren, brutalen; (okus) trpek, oster; težaven, neprijeten, naporen (o življenju); razburjen (with od)
(o morju) razburkan; divji, nebrzdan; nepravilen, nepopoln; približen; slab; (o tkanini) z dolgo dlako; trdega srca, trdosrčen (on do)
neizprosen; nedokončan, v glavnih črtah

rough and ready grobo obdelan, nedovršen, zasilen, začasen; še kar dober za praktične namene; primitiven, a uspešen; ekspeditiven; (o osebah) realen, stvaren, neizbirčen; nepretiran
a rough customer nasilnež
rough coat, rough cast omet, ometavanje
rough copy, rough draft osnutek, skica, prvi načrt, koncept
a rough day vetroven dan
rough diamond nebrušen diamant, figurativno nekultiviran, neuglajen, a pošten človek
at a rough estimate približno
rough house ameriško, sleng burno in hrupno zborovanje, bučna in surova zabava; glasen prepir in pretep
rough leaf prvi list na rastlini
rough luck slaba sreča, smola
rough music neubrana glasba, kričanje
rough passage potovanje po razburkanem morju
rough rice neoluščen riž
a rough road slaba cesta
the rough sex moški spol; moški
rough timber neobeljen posekan les
in a rough state v surovem stanju
a rough sketch prvi osnutek
rough tongue surov, oster jezik
in a rough voice grobo, osorno
rough work surovo, neizdelano, nedovršeno delo
rough weather slabo vreme
it is rough on me ni pravično do mene; nimam sreče
to give s.o. (a lick with) the rough side of one's tongue figurativno pošteno koga ošteti, pošteno mu jih povedati
to have a rough time mnogo pretrpeti, imeti hude težave
she had a rough time mnogo je prestala, zelo slabo ji je šlo
he had it rough mnogo je prestal, pretrpel
this is rough luck for me to je hud udarec zame, tega nisem zaslužil

2. prislov
grobó, surovo, robato, brezobzirno, brez prizanašanja, nasilno; na naglo

to lie, to sleep rough ležati, spati oblečen (zlasti na prostem)
to play rough šport grobo igrati
to ride rough divje, ne po pravilih jezditi

rough³ [rʌf] prehodni glagol
grobo obdelati, napraviti grobo (hrapavo); grobo ravnati, postopati (s kom); na hitro narediti; zabiti ostre žeblje v podkev; krotiti konja
neprehodni glagol
šport grobo igrati

to rough it imeti trdo življenje, z muko se prebijati skozi življenje; grobo, surovo se obnašati
I had to rough it moral sem se prebijati (živeti, potovati) brez udobnosti

rough-cast [rʌ́fka:st]

1. pridevnik
grobo, surovo ometán (o zidu); neobdelan, surov; skiciran, narejen v osnutku

2. samostalnik
surova litina; omet
figurativno na hitro narejen osnutek

3. prehodni glagol
ometáti, pokriti s plastjo ometa; grobo obdelati; skicirati, na hitro načrtati (napisati, narisati), v grobem zasnovati

rough-hewn [rʌfhjú:n] pridevnik
grobo otesan (oklesan, izrezljan); v grobih potezah izdelan ali zasnovan

rough-house [rʌ́fhaus]

1. samostalnik
ameriško, sleng hrupno in burno zborovanje; glasen, bučen prepir ali pretep; ravs in kavs; bučna surova zabava

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
grobo ravnati z, šikanirati; sodelovati v pretepu ali v bučni zabavi