Franja

aberrō -āre -āvī

1. zabloditi, zaiti, zahajati: a patre Pl., taurus, qui pecore aberrasset L., aberrantes ex agmine naves L.

2. pren.
a) (z abl. instrumenti) (z)motiti se v čem: si aedilis verbo aut simpuvio aberravit Ci., coniecturā aberrare Ci. ep. (prim.: admonitu liber aberrat amor O. zablodi.)
b) oddaljiti (oddaljevati) se, zaiti, zahajati, odmakniti (odmikati) se od česa: a regula naturae, a proposito Ci., animus aberrat a sententia Ci., suspicio aberrat a coniectura Ci. jo zgreši: oratio aberrat ad alia Ci., in melius aberrare Plin. iun., olepševaje oddaljiti se od izvirnika.
c) rešiti (reševati) se česa, razvedriti se: a miseria quasi aberrare Ci. ep., nihil equidem levor, sed tamen aberro Ci. ep.; v pf. = razmišljen biti: ubi non aberravit eius animus Augustus ap. Suet.

abfahren^* (wegfahren) Zug, Bus: odpeljati, Mensch: odpeljati se; transitiv eine Strecke: prevoziti, Müll, Erde: odvažati, odpeljati, Reifen: obrabiti; abfahren lassen figurativ (abblitzen lassen) vreči ven, odpraviti; abfahren auf jemanden/etwas biti nor na (koga/kaj)

abfallen^*

1. (herunterfallen) odpadati, odpasti

2. (sich senken) padati, nagibati se, spuščati se, spustiti se

3. (abtrünnig werden) odvrniti se (von od), ločiti se od, odpasti od

4. (nachlassen) pojemati, upadati

5. ein Boot: obrniti se po vetru/od vetra

6. kaniti (kanem); auch für dich wird etwas abfallen tudi zate bo nekaj kanilo zum Feinde abfallen dezertirati

abfallend padajoč, spuščajoč se, degresiven

abferkeln prasiti se, oprasiti se

abflachen poravnati, zravnati (intransitiv se); intransitiv sploščiti se Wachstum: stagnirati, umirjati se

abflachend upočasnjen, zaustavljajoč se; pojemajoč

abflauen popuščati, popustiti; Wind: poleči se; upadati

abgehen^*

1. oditi, odhajati, ein Fahrzeug: odpeljati (se)

2. mit dem Kot, Harn: (ausgeschieden werden) izločati se, Fruchtwasser: odtekati, odteči

3. ein [Schuß] Schuss: sprožiti se

4. ein Knopf, Rad, die Farbe: odpasti, odpadati

5. abgehen von odvrniti se (od), einer Schule, einer Gemeinschaft: zapustiti (šolo, skupnost), einem Weg: odcepiti se (od), skreniti z, einem Plan, einer Meinung: opustiti (načrt), odstopiti od (načrta)

6. Waren: iti v promet, prodajati se

7. (abgezogen werden) je treba odšteti

8. gut, glücklich: (dobro, srečno) potekati, se končati

9. (fehlen) jemandem manjkati (komu)

10. (hat abgegangen) eine Strecke: obhoditi sich nichts abgehen lassen vse si privoščiti

abgleiten^* zdrsniti (von z), drseti (von z); Technik spodrsavati; (nachlassen) Leistungen: slabšati se; (an Wert verlieren) padati, upadati; moralisch: drseti navzdol; figurativ: Gedanken: uhajati; Beleidigungen: odbijati se; in einen Schematismus usw.: zapadati, zapasti (in v)

abglühen razžariti; intransitiv ugašati, ohlajati se

abgreifen^* Spannung, Signal: odjemati, odvzemati; (betasten, berühren) otipavati (kaj), dotakniti/dotikati se (česa)

abhandeln

1. (behandeln) obravnavati

2. beim Kauf: jemandem etwas pribarantati nekaj od; etwas vom Preis zbijati ceno

3. (verabreden) dogovoriti se za

abhängen¹ (hing ab, abgehangen)

1. Fleisch: uležati se

2. biti odvisen (von od), odviseti

abhäuten transitiv odreti, odirati; intransitiv Schlange: leviti se

abheben^*

1. dvigniti (von z) vzdigniti, Karten: privzdigniti; der Sturm ein Dach: razkriti, Geld: dvigniti, intransitiv Flugzeug: vzleteti, dvigniti se

2. (herunternehmen) sneti, Schaum: posneti, eine Masche beim Stricken: presneti

3. Geologie izriniti

4. sich abheben von (sich abzeichnen von) izstopati od, odražati se

abheilen celiti, zaceliti se; zazdraviti se

abhor [abhɔ́:] prehodni glagol
zgroziti se; gnusiti, studiti se; sovražiti, prezirati

abhorreō -ēre -uī

1. (o osebah) zgroziti (zgražati) se nad čim, imeti odpor do česa, mrziti kaj, izvržen biti, biti zoper kaj; abs.: Auct. b. Afr., omnes aspernabatur, omnes abhorrebant Ci.; z acc. (neklas.): Tit. ap. Non., Porph., cadaverum tabem, pumillos Suet.; pren.: quid ... tam abhorret hilaritudo? Pl.; z abl.; animus tanto facinore abhorrens Cu., non abhorrere spectaculorum oblectamentis T.; navadno z a(b): Ter., N., a pace C., ab optimo civitatis statu Ci., a ducenda uxore Ci., animus abhorret a scribendo Ci. ep. noče se mi pisati, retroque vulgus abhorret ab hac (philosophandi ratione) Lucr.; abhorrere s pristavkom animo (v srcu) Ci.; z inf.: Aug., Porph.

2. (o stvareh) ne skladati (zlagati, strinjati, ujemati) se, nič opraviti imeti s čim, nasprotovati čemu, razlikovati se od česa; abs.: mores abhorrent N. si niso podobni, z a(b): abhorret a fide L. neverjetno je, consilium abhorret a tuo scelere, hoc verbum abhorret a virtute, temeritas tanta, ut non procul abhorreat ab insania Ci., abhorrere ab oculorum auriumque approbatione Ci. spotikljiv biti očem ...; pozneje z abl.: haec abhorrent moribus nostris Cu., abhorrens peregrinis auribus carmen Cu., neque abhorret vero T. resnici je podobno, bržkone, nec abhorrebat moribus uxor Fl.; ali z dat.: tam pacatae profectioni abhorrens mos L.; tudi: orationes abhorrent inter se L. — Od tod pt. pr. abhorrēns -entis

1. sovražen, tuj: ego ipse non abhorrens a studio antiquitatis Ci., res non modo non abhorrens a consuetudine, sed usitata etiam Ci.

2. neprimeren, nedopusten, neumesten: carmen nunc abhorrens Cu., absurdae atque abhorrentes lacrimae L.

abiciō -ere -iēcī -iectum (ab in iacĕ,re)

I.

1. odvreči, odmetati, proč, vstran, od sebe, s sebe vreči (metati): togam Ci., scutum Ci., suasor fui armorum non deponendorum, sed abiciendorum Ci. ep., si te forte uret sarcina ..., abicito H., statuas aëneas in propatulo domi abiecit N., abi. amiculum Ci., infantes Arn. izpostaviti; preg.: abi. scutum, hastam Ci. = vse pustiti, obupati.

2. pren.
a) pognati, (po)tratiti: Pl., Ter., pecuniam Ci., moecha agros abiciet Ph.
b) odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, pustiti (puščati) kaj: Pl., memoriam veteris doloris, dolorem, curam, oboedientiam, amorem, timorem, aedificationem, consilium aedificandi, consilium belli faciendi Ci., spem omnem Ci., Cu., salutem pro aliquo ali vitam Ci. žrtvovati, personam abicere et sumere Ci., se abi. Ci. sam nad sabo obupati, abiciamus ista Ci. pustimo to, sapere est abiectis utile nugis H. pustivši šale, abi. legem L., uxorem Aur. zavreči.

— II.

1. dol, na tla vreči (metati): glebam in sepulcrum Varr., Cu., anulum in mare Ci. ali in profundum Val. Max., phialam in pelagus Cu., insigne regium de capite Ci., frumentum ex equo L., tela ex vallo C., caput centurionis ante pedes eius L.; pogosto refl.: se in herba Ci., se in puteos Cu. ali se e muro in mare Ci. strmoglaviti, se humi Plin. = corpus humi Cu., ubi se abiceret T.; abs.: multis vulneribus acceptis se abiecit exanimatus Ci., de industriā se abiecit Val. Max.; poseb.o prosečih: abi. se ad pedes ali se alicui ad pedes ali se ad alicuius pedes Ci. na kolena pasti, vreči se pred koga, poklekniti pred kom, ego me plurimis pro te supplicem abieci Ci. pred mnogimi sem zate proseč padel na kolena; occ. (v boju) pobi(ja)ti, podreti (podirati), uničiti (uničevati): Val. Fl., Servilium ad terram virgis abiectum Ci., super abiectum (hostem) pede nixus V.; abi. Erymanthiam beluam Ci.: poët. podreti, ustreliti

2. oddaljiti: tenebris abiectis Enn., Ap. ko je bila prešla.

3. pren.
a) poraziti, ponižati (poniževati), znižati (zniževati), (o)slabiti, omalovaževati: intercessorem Ci., sic te abicies atque prosternes, ut ... Ci., exaggerantem virtutem Ci., auctoritatem senatūs Ci., extenuantem cetera et abicientem Ci., natura ceteras animantes ad pastum abiecit Ci. je uklonila, cogitationes suas in rem tam humilem abicere Ci. tako nizko nameriti, ea lex tota a me reprehensa et abiecta est Ci., abi. hostem, inimicum Val. Max., animum Q. srčnost vzeti duhu.
b) (v govoru) nemarno podtakniti (podtikati): numquam agit hunc versum Roscius ..., sed abicit Ci., ponendus est ... ambitus, non abiciendus Ci. perioda se mora polagoma zaključevati, ne pa naenkrat končati. — Od tod adj. pt. pf. abiectus 3, adv. -ē

I.

1. (tja) vržen: olor udis abiectus in herbis O. ležeč.

2. nemarno izdelan, nemaren, nizek = brez poleta: comicorum senarii propter similitudinem sermonis ... sunt abiecti Ci., oratio humilis et abiecta Ci. (naspr. alta et exaggerata).

— II.

1. podrt, poražen, oslabljen: Mars spoliantem evertit ab abiecto Ci. od premaganega, nimiis adversarii viribus abiectus Ci., civitas Spartana iacet armis nostris abiecta Val. Max.

2. pren.
a) pobit, potrt, malosrčen, malodušen, obupan: se perculsum atque abiectum sentit Ci., abiecta metu filia (civitas) Ci., nec abiecte illum casum tuli Ci., ne quid abiecte faciamus Ci.; z loc.: maestior et abiectior animi (v srcu) L.
b) nizek (po rodu, stanu ali mišljenju), zavržen, zaničljiv, podel: Aur., vestra familia abiecta et obscura Ci., homines abiecti ac perditi Ci., nihil humile, nihil abiectum cogitare Ci., aut animus abiectior aut spes fractior Ci., animus abiectissimus Q., abiectissimum negotium Val. Max., sordidus et abiectius nati T., abiectius se proicere Amm.