Franja

spustíti (na tla) dejar caer; bajar

spustiti noter hacer entrar
spustiti v vodo (čoln) lanzar al agua; botar
spustiti svojo jezo na koga descargar (ali desfogar) en alg su cólera
spustiti v zrak volar; hacer saltar, (z dinamitom) hacer estallar, explosionar
spustiti se dol bajarse
spustiti se v tek echar a correr
spustiti se na zemljo (na morje) (o letalu) aterrar (ali aterrizar) (amarar)

squāleō -ēre (—) (—) (squālus hrapav od nesnage, strčeč, umazan)

1. biti hrapav, biti raskav, biti luskast (luskav), biti tog (odrevenel, trd), štrleti, strčati: squalentīs infode conchas V., picti squalentia terga lacerti V.; z abl. pokrit (prevlečen) biti s čim, poln biti česa, strčati od česa: Cl. idr., lorica squalens auro V., per tunicam squalentem auro V., maculis auro squalentibus V., Sil., squalentia tela venenis O., squalebant corpora morbo O., nigro squalentia tecta tabo O., fastigia squalebant musco O., humus squalet serpentibus O. gomazi (gomezi, mrgoli) od kač, vestes squalentes atro pulvere Lucan., cruore squalebat barba Sil., neque arma squalere situ ac rubigine velim Q., quidquid hirsutis squalet imaginibus Mart.; tudi: crines squalent a pulvere effuso Sil.; occ. zaradi suše strčati = suh biti, izsušen biti, usahel (presahel) biti: squalebant pulvere fauces Lucan., oraque proiectā squalent arentia linguā Lucan., squalebat tellus, squalentes campi Sil., diffugere undae, squalent fontesque lacusque Stat.

2. metaf. zaradi pomanjkanja nege od umazanije (nesnage) biti trd, strčati, biti umazan, biti nesnažen: Gell., Cl. idr., mihi supellex squalet atque aedes meae Pl., barba squalens V. umazana, coma squalens O. zmršeni, razmršeni, neurejeni, skuštrani; occ.
a) (v umazani obleki) žalovati, biti v žalni (žalovalni) obleki (opravi): luget senatus, maeret equester ordo, … squalent municipia Ci. (prim. squālor), squalebat civitas publico consilio veste mutata Ci.
b) (o zemlji, krajih) biti (ležati) neobdelan, biti (ležati) opuščen (pust), biti neposeljen, biti nepozidan: squalent abductis arva colonis V., squalentia arva Lucan., sterilis profundi vastitas squalet soli Sen. tr.

squālidus 3, adv. le v komp. squālidius (squālēre)

1. strčeč, hrapav, raskav, negladek, poln česa: serpentis squamae squalidae auro Acc. ap. Non., corpora, membra Lucr.; klas. le

2. metaf.
a) zaradi pomanjkljivega vzdrževanja, nege od nesnage strčeč, nesnažen, umazan, (o)nečeden: stola Enn. ap. Non., homo Pl., Ter., Iust., corpora squalida et prope efferata L., carcer, ursa O., rubigo Cat., sudor Stat., cultus Sen. tr., myrtus Plin.
b) occ. α) temen (teman), temačen, mračen: nox, solis exortus Amm. β) v umazano, tj. v žalno (žalovalno) obleko (opravo) oblečen, v žalni (žalovalni) obleki ali opravi (o žalujočih in obtožencih): reus O., producere … squalidos atque deformes Q., squalida senectus Plin. iun., Suetonium Paulinum ac Licinium Proculum tristi mora squalidos tenuit T. je držal pod obtožbo; pesn.: Phoebus O. žalujoči. γ) neobdelan, negostoljuben, neprijazen, pust, nerodoviten, slab, rod, grozen, grozoten, grozljiv: humus O., squalidā siccitate regio Cu.
c) α) (o govoru) neuglajen, neomikan, nedodelan, neizbrušen, raskav, slab, rod, suhoparen: quoniam sua sponte squalidiora sunt Ci., squalidius dicere Ci. β) nejasen, imajoč nejasne obrise, nejasnih obrisov: vidit squalidius speciem Amm.

squāma -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

1. živalska luska, luskina: alias (sc. animantes) squamā videmus obductas Ci., tractu squamae crepitantis O.; o ribjih luskah: Plin., Cl.; o kačjih luskah: V., O.; o čebeljih luskah: V.; meton. riba: hoc pretium sqamam? Iuv.

2. metaf. (o stvareh, podobnih živalskim luskam)
a) o luskah oklepa: Sil. idr., Rutulum thoraca indutus aënis horrebat squamis V., duplici squama lorica V. z dvojno vrsto lusk; podobno: quem (sc. equum) pellis aënis … squamis auro conserta tegebat V.
b) okujina: squama ferri Cels., Plin. železna okujina, aeris ali Cypria Plin. ali aeris Cyprii Cels. bakrena (medena) okujina; squama aeris, uporabljana kot odvajalno sredstvo (klistir, dristilo): Cels.
c) specularium lapidum squama luska zemeljskega stekla: Plin.
d) squama milii prosena luska (luščina): Plin.
e) squama in oculis mrena na očeh: Plin.
f) „luskavost“ = neuglajenost, trdota, rodost: squama sermonis Celtici Sid.

squāmi-fer -fera -ferum (squāma in ferre) luskonôsen, luskovít, lúskast, luskínast, lúskav, luskàt: pisces Ci. (Arat.), orbes Lucan., turba Sen. tr. (o kačah).

squāmōsus 3 (squāma) luskonôsen, luskovít, lúskast, luskínast, lúskav, luskàt: Pr., Col., Sen. tr., Prud., Cl. idr., rete sine squamoso pecu Pl. = brez rib, squamoso corpore pisces Ci. poet., squamosus draco V., ille (sc. serpens) … squamosos nexibus orbes torquet O.; preg.: soleamne esse avīs [s]quamossas, piscīs pennatos? Pl. (o čem, kar je v nasprotju z razumom); metaf.: thorax Prud., smaragdi Plin., lingua Lucan. neuglajen, grob, rod.

srbski pridevnik
(o Srbiji in Srbih) ▸ szerbPovezane iztočnice: srbski dinar, srbski jezik

srcé (-á) n

1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre

4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

7. igre (igralna karta) cuori

8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

srce boli koga frazem
(o občutku prizadetosti) ▸ sajog a szive, fáj a szíve
Sopomenke: pri srcu boli koga

srčno-žilni sistem stalna zveza
anatomija (o srcu in žilah) ▸ szív- és érrendszer
Sopomenke: kardiovaskularni sistem

srébati to sip

srébati svojo kav(ic)o to sip one's coffee

srebŕn de plata; argénteo; argentino

srebrn denar moneda f de plata
srebrn drobiž plata f menuda
srebrna folija hoja f de plata
srebrn glas voz f argentina
srebrn jedilni pribor cubierto m de plata
srebrna jelka abeto m blanco (ali argentado)
srebrna lisica (zool) zorro m argentado
srebrna medalja (kolajna) medalla f de plata
srebrn kovanec moneda f de plata
srebrna poroka bodas f pl de plata
srebrna posoda (vajilla f de) plata f
srebrn(o) okov(je) guarnición f de plata
srebrna ribica pez m luna
srebrna ruda mineral m argentífero (ali de plata)
srebrno siv gris argentado
srebrna vrba sauce m blanco
srebrn zvok sonido m argentino
srebrna žica hilo m de plata

srebro v laseh frazem
(o starosti) ▸ ezüstös haj
Danes sta oba že s srebrom v laseh. ▸ Ma már mindkettejüknek ezüstös a haja.

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

srednjeafriški pridevnik
1. (o Srednjeafriški republiki in Srednjeafričanih) ▸ közép-afrikaiSopomenke: centralnoafriški
Povezane iztočnice: Srednjeafriška republika, srednjeafriški frank CFA

2. (o Srednji Afriki) ▸ közép-afrikaiSopomenke: centralnoafriški

srednjeameriški pridevnik
(o Srednji Ameriki in Srednjeameričanih) ▸ közép-amerikai

srednjeprogaški pridevnik
(o tekaški disciplini) ▸ középtávú

srednji destilat stalna zveza
(o vrsti fosilnega goriva) ▸ középpárlat

srp samostalnik
1. (žetveno orodje) ▸ sarlóŠe danes lahko opazujemo kmete, ki žanjejo s starimi srpi. ▸ Még ma is láthatunk régi sarlókkal arató gazdákat.
2. (o obliki nebesnega telesa) ▸ sarlóNa severni poluti je srp mlade lune vedno izbočen v desno, stare pa v levo. ▸ Az északi féltekén az újhold sarlója mindig jobbra, a fogyó holdé pedig balra domború.

s srcem v hlačah frazem
(prestrašen) ▸ inába száll a bátorsága
O prvem mraku se je skesan in s srcem v hlačah priplazil domov. ▸ Ahogy besötétedett, inába szállt a bátorsága, és hazaaraszolt.