Franja

vague² [vag] adjectif nejasen, nedoločen, meglen; negotov, nezanesljiv; ohlapen, viseč (obleka); pust, neobdelan; masculin nedoločnost, nejasnost, negotovost; praznota

terre féminin vague pustota
notions féminin pluriel vagues megleni pojmi
avoir du vague dans la pensée nejasno misliti
je suis dans le vague ne vem pri čem sem
le vague à l'âme melanholija, svetobolje
regarder dans le vague (figuré) gledati v prazno
se perdre dans le vague tjavdan govoriti, (figuré) izgubiti trdna tla pod seboj
être très vague ne reči ne da ne ne

vahido moški spol omamljenje, omama, omotica

le dió un vahido omotičen je postal, onesvestil se je
tener vahidos imeti napade omotice

vaisseau¹ [vɛso] masculin ladja

vaisseau de guerre vojna ladja
vaisseau amiral admiralska ladja
(vieilli) vaisseau-école šolska ladja
officier de vaisseau mornariški častnik
vaisseau spatial vesoljska ladja
le Vaisseau fantôme Leteči Holandec (opera)
brûler ses vaisseaux požgati mostove za seboj, onemogočiti si umik

vaisselle [vɛsɛl] féminin namizna posoda; pomitje posode

vaisselle plate zlata ali srebrna namizna posoda
vaisselle en matière plastique, de porcelaine namizna posoda iz plastične mase, iz porcelana
service masculin de vaisselle namizni servis, posodje
lire le journal après la vaisselle brati časopis po pomitju posode
laver, faire la vaisselle pomiti posodo
eau féminin de vaisselle pomije
machine féminin à laver la vaisselle pomivalni stroj

val [val] masculin, pluriel vaux, vals, široka dolina

le Val de Loire dolina reke Loire
par monts et vaux čez hribe in doline
à val po dolini navzdol

valer* veljati, vreden biti, veljaven biti; stati, znašati; donašati; sposoben biti, biti (pripraven) za; pomemben biti; prevladati, močnejši biti

valer un dineral stati ogromno denarja
valer con uno imeti vpliv pri kom, doseči kaj pri kom
valer por dos veljati za dva
valer mucho veliko vreden biti
eso no vale nada to ni nič vredno, to je brez vrednosti
valer el precio biti vreden svoje cene
hacer valer uveljaviti
más vale (valiera) bolje je (bi bilo)
¡así vale más! tako je bolje! toliko bolje!
¡aquí no vale perder el tiempo! tu ne smemo izgubljati časa!
aquí no valen bromas s tem se ni šaliti
¡eso no vale! tako ne gre!
¡vale! zdravstvuj!
¡válgame Dios! bog ne daj! česa ne poveste!
valga lo que valiere naj se zgodi, kar hoče; za vsako ceno
eso me valió un gran disgusto zaradi tega sem imel veliko nevšečnosti
tanto vales cuanto tienes denar je sveta vladar
no es literatura ni cosa que lo valga to je vse drugo kot literatura
no le valdrán excusas ne bodo mu pomagali nobeni izgovori
valerse de a/c izkoristiti kaj, rabiti kaj
valerse de alg. zateči se h komu
¡de ello se vale! to je njegov izgovor!
valerse de astucia uporabiti zvijačo
valiéndose de amenazas z grožnjami
valerse de un derecho uporabiti pravico
valerse de todos los medios vse sile napeti
valerse de medios ilícitos uporabiti nedovoljena sredstva

valere^*

A) v. intr. (pres. valgo)

1. veljati, biti vreden:
far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

2. biti sposoben, vešč:
farsi valere uveljaviti se

3. veljati, šteti

4. biti v veljavi; držati:
sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

5. ekst. biti res; biti prav

6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

B) v. intr., v. tr.

1. veljati, biti vreden:
la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

2. biti enak:
una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

3. biti enak, pomeniti:
vale a dire to je, se pravi

4. prinesti, prinašati:
un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena

valide [valid] adjectif zdrav, krepak; pravno veljaven, pravnomočen

contrat masculin valide veljavna pogodba
le billet est valide jusqu'au 30 vozovnica je veljavna do 30. t. m.

valigia f (pl. -gie, -ge)

1. kovček:
depositare la valigia alla stazione pustiti kovček na postaji
disfare, fare la valigia pospraviti kovček; pripraviti kovček
fare le valigie pren. pospraviti kovčke

2. pošta:
valigia diplomatica diplomatska pošta
valigia delle Indie transkontinentalna pošta

valíti¹ (-ím)

A) imperf.

1. rotolare, voltolare

2. pren. scaricare; gettare:
odgovornost valiti s sebe scaricare sugli altri la propria responsabilità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
valiti besede v ustih masticare le parole

B) valíti se (-ím se) imperf. refl.

1. rotolarsi, rotolare, voltolarsi:
skala se vali po pobočju v dolino il masso rotola a valle per il pendio

2. camminare, procedere goffo, lento

3. riversarsi:
množica se vali iz dvorane la moltitudine si riversa fuori della sala

4. erompere (in gran quantità);
iz dimnika se vali gost dim un fumo denso erompe dal comignolo

valíti² (-ím)

A) imperf. covare:
valiti jajca covare le uova

B) valíti se (-ím se) imperf. refl. nascere (dei pulcini)

váljati cylindrer , (cesto, njivo) rouler, passer au rouleau ; (kovino) laminer ; (sukno) fouler ; (testo) étendre la pâte au rouleau

valjati se se rouler (sur l'herbe), (v blatu) se vautrer (dans la fange)
valjati se v smehu se tordre de rire
valjati se (premetavati se) v postelji (brez spanja) se tourner et retourner dans le lit sans dormir

valle f

1. geogr. dolina:
valle fluviale, glaciale rečna, ledeniška dolina
a valle navzdol, spodaj; pren. na koncu
a valle di v spodnjem delu, v spodnjem toku
per monti e valli pren. po hribih in dolinah, vsepovsod

2.
giglio delle valli bot. (mughetto) šmarnica (Convallaria majalis)

3. pren. knjižno zemlja; tuzemsko življenje:
valle di lacrime solzna dolina

4. geogr. močvirje, barje:
le valli di Comacchio barje Comacchio

valováti (-újem) imperf.

1. ondeggiare; fluttuare; mareggiare:
žito valuje v vetru il grano ondeggia al vento
dolgi lasje ji valujejo čez hrbet i lunghi capelli le ondeggiano sul dorso

2. pren. risplendere; balenare:
v njegovih besedah je valovalo upanje nelle sue parole balenava la speranza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prsi ji valujejo od vznemirjenja il petto le ansima dall'eccitazione

valser [valse] verbe intransitif plesati valček

je te ferai valser! ti bom že pokazal!
faire valser le personnel brezobzirno premeščati osebje
faire valser l'argent razsipavati z denarjem
envoyer valser quelqu'un koga brezobzirno odpustiti
envoyer valser quelque chose vreči kaj daleč od sebe
faire valser les chiffres žonglirati s številkami

vàmp zoologija panse ženski spol ; familiarno (trebuh) bedaine ženski spol , bedon moški spol, popularno panse ženski spol

vampi (jed) tripes ženski spol množine
nabasati si vamp (familiarno) se remplir la panse, s'en mettre plein le ventre (ali la panse, le bedon)

vampa f

1. plamen:
vampa di bocca voj. plamen pri strelu

2. žar, vročina; topel piš

3. pren. vročina (od jeze, sramu); naval strasti, poželenja:
far venire le vampe al viso pognati komu kri v glavo

vanité [vanite] féminin ničevost, nepomembnost; brezuspešnost; nečimrnost, samoljubje, domišljavost, nadutost

tirer vanité de ponašati se z, biti ponosen na, domišljati si na
sans vanité, je le ferai mieux que vous ne da bi si domišljal, toda to bom naredil bolje kot vi

vānus 3 (indoev. kor. *(e)u̯an- prazen; prim. skr. ūnáḥ = gr. εὖνις = got. wans = stvnem. wan pogrešajoč, utrpevajoč, primanjkujoč, nezadosten, ang. to want potrebovati, hoteti; sor. tudi lat. vacāre, vacuus)

1. prazen, ničesar ne vsebujoč, brez jedra, piškav, jalov: aristae V., granum Col., somnia V., num vanae redeat sanguis imagini H. senci (umrlega).

2. metaf.
a) prazen, praznoten, puhel, ničen, ničev, ničeven, neuspešen, brezuspešen, izjalovljen, zastonjski, neosnovan, neutemeljen, brez razloga bivajoč, neresničen, lažen, lažniv, dozdeven, namišljen, umišljen, navidezen: Enn. ap. Fr., Ter., Lucr., Plin., Q., Sen. ph. idr., spes, omen, morsus, preces O., promissa T., vana tela mittebant L. brez uspeha, zastonj, ut pila non vana caderent L., ictus L., ne vanus (zastonj) castris adsideret T., metus, gaudia H. namišljen, nec vana fides V. ne neutemeljena, orationi vanae crediderunt Ci., tibi vana quaedam pollicebar Ci., non bellum, sed vana imago belli L., ne vana esset urbis magnitudo L. le navidezna, vana acies Cu. ali vanior acies L. redka, redkejša; vanus ingenio L.; pesn. z gen.: philosophiae turba vana (brez) sanctitudinis Ap., aut ego veri vana feror V. ali se motim v resnici ali pa me videz vara, vanus voti Sil.; subst. vānum -ī, n praznost, ničnost, puhlost, ničevost, ničevnost, neuspešnost, brezuspešnost, izjalovitev, zastonjskost, neosnovanost, neutemeljenost, videz, dozdeva, dozdevek, dozdevnost, domislek, domislica, izmislek, izmišljotina, domišljija (starejše umišljava), namislek, namišljenost, neresničnost, neresnica, laž, lažnost, lažnivost: ad vanum et irritum redacta victoria L. izničena, haustum ex vano L. iz napačnega vira zajeto, umišljeno, non tota ex vano criminatio erat L. neutemeljena, brez osnove (podlage), cedit labor in vanum Sen. tr. je brezuspešen, je zastonj, ut tela in vanum cadant Sen. tr. brez uspeha, alioquin abibunt in vanum monentium verba Sen. ph. so v burjo govorjene, so bob v (ob) steno, so govorjene v prazno; v pl.: haud vana afferre L., periculum auxit vana rumoris (= vanos rumores) T., corruptus vanis rerum H. po navideznosti; kot notranji obj. (adv.): ut vidit vana tumentem V. napihnjenega od domišljavosti.
b) nečimrn (ničemuren), samovšečen, domišljav, nastopaški, vetrnjaški, kvasaški, bahav, bahaški, širokousten, hvalisav, lažniv: Tib., Val. Max., Vell. idr., ingenium L., S., hostes S., auctor Cu., L. neverodostojen, haruspices Ci., non vani senes O. verodostojni, ki jim gre verjeti, vani parentes V., vanissimi cuiusque ludibrium Cu. vsakega vetrnjaka, nec, si miserum Fortuna Sinonem finxit, vanum etiam mendacemque … finget V. — Adv. vānē nično, ničevo, nečimrno (ničemurno), oholo, puhlo, neutemeljeno, zastonj, zaman, brez razloga: Vulg., Eccl. idr., gaudere Tert., multo vanius et nequius excogitatum Ap., vanissime praecavere Tert.

vapor moški spol para, hlap; izparevanje, izhlapevanje; gost dim; parnik; muha(vost)

vapor correo poštni parnik
vapor rápido brzi parnik
vapor de ruedas parnik na kolesa
baño de vapor parna kopel
buque de vapor parnik
caballo de vapor konjska sila
caldera de vapor parni kotel
calefacción de (ali por) vapor parna kurjava
máquina de vapor parni stroj
al vapor s polno paro
por vapor s parno silo
vapores pl (živčni, histerični) napadi
le dan vapores dobiva omedlevične napade
compañía de vapores paroplovna družba