Franja

Saguntum -ī, n (L., PLIN., LUCAN.) in Saguntus -ī, f (L., MEL., PLIN., SIL., STAT., FL.), v gen. in acc. (ne da bi bil spol določen): CI. (Ζάκυνϑος, Ζάκανϑα) Sagúnt (zdaj Muro viedro), mesto v Tarakonski Hispaniji severno od Valenci(j)e. Od tod adj. Saguntīnus 3 sagúntski, saguntínski: CA., PLIN., IUV., MART., FL. idr., clades, rabies, socii L.; subst. Saguntīnī -ōrum, m Saguntíni, Sagún(t)čani, Sagúntijci, preb. Sagunta: L., S. FR., AUCT. B. HISP., FRONT.; isti tudi Saguntiī -ûm, m Sagúntijci, Sagún(t)čani: S. FR.

sāgus¹ 3 (sagīre) ostroumen, bistroumen = vedežen, vedeževalen, vedeževalski, prerokujoč, preroški, prerokovalen: PRUD. idr., aves, clangores STAT. Od tod subst. sāga -ae, f
a) modra, vedežna ženska, modrijanka, vedeževalka, prerokovalka, čarovnica, stara vešča, coprnica: CI. (gl. pod sagiō), O., H., PR., COL.
b) ker so vedeževalke pristajale tudi na to, da so delovale kot zvodnice, tudi = zvodnica: LUC. AP. NON., NON., sagae praecepta rapacis TIB.

saint [séint]

1. samostalnik
religija svetnik, -ica; bogomolec (pravi ali lažni)
religija božji izvoljenec, blaženec

All Saints' Day religija vsi sveti (1. november)
departed saint pokojnik
enough to make a saint swear dovolj, da bi se še svetnik razjezil (zaklel)
enough to provoke; ali to try the patience of a saint dovolj, da bi še svetnik izgubil potrpljenje
young saints old sinners (devils) zgodnja pobožnost ni dober znak; svetnik v mladosti, grešnik v starosti; mladost se mora iznoreti
to lead the life of a saint živeti kot svetnik

2. prehodni glagol
proglasiti za svetnika, kanonizirati; imeti koga za svetega
neprehodni glagol (večinoma saint it)
živeti kot svetnik; igrati svetnika

3. pridevnik
svet (krajšava St.)
češčen kot svetnik, -ica

saj¹

1. povzemajoč: ja (saj že prihajam ich komme ja schon; saj sem vedel das [wußte] wusste ich ja; saj ga poznaš du kennst ihn ja); poudarjalno: ja, doch (saj prideš du kommst ja, saj tega ne potrebujem ich brauche das ja/doch nicht)

2. (kajti) doch (molčal je, saj je videl, da … er schwieg, er sah doch, [daß] dass …)

3. (sicer) ja (saj bi rad, ampak … ich möchte ja, aber …)

4. protivno:
Saj ne misliš resno! Das ist doch nicht dein Ernst!
Saj veš kako! denkste!
saj ni nič hudega das ist doch kein Beinbruch

5. (ravno) eben (saj tega se bojim eben das befürchte ich)
saj! eben!

sáj

saj (vendar) veš, da ... tú sabes bien que..., ya sabes que...
saj veste, da ... bien sabe usted que...
saj sem ti rekel ya te lo había dicho yo
saj boš prišel? tú vendrás, ¿no es eso?
saj to ni mogoče! ¡pero sí (esto) es imposible!

sàj mais, oui

saj (vendar) veš, da (mais) tu sais bien que
saj to ni težko mais ce n'est pas difficile
saj sem ti rekel je te l'ai bien dit
saj prideš? tu viens, oui?, tu viens, n'est-ce pas?
saj res mais certainement, bien sûr
saj, nisem pozabil mais oui, je n'ai pas oublié

sàj konj.

1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
saj je vendar otrok! ma è un bambino!

3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere

saje samostalnik
(produkt zgorevanja) ▸ koromPrihitelo je deset gasilcev, ki so ugotovili, da so se vnele saje v dimniku. ▸ Tíz tűzoltó sietett a helyszínre, akik megállapították, hogy a korom gyulladt be a kéményben.
Filter za saje iz izpušnih plinov odstranjuje škodljive saje, ki se tvorijo med delovanjem motorja. ▸ A koromszűrő kivonja a kipufogógázokból a motor működése közben keletkező káros kormot.
Sopomenke: črne saje, črni ogljik

sala¹ f

1. dvorana:
sala d'aspetto čakalnica
sala da ballo plesna dvorana
sala caldaie kotlarnica
sala cinematografica film kinodvorana
sala di composizione tisk stavnica
sala per conferenze konferenčna dvorana
sala del consiglio sejna dvorana
sala comandi navt. krmarnica; komandni prostor
sala di lettura čitalnica
sala macchine strojnica
sala operatoria med. operacijska dvorana
sala di proiezione film projekcijska dvorana
sala da ricevimento salon; sprejemnica
sala scarto tekstil sortirna dvorana, hala (v predilnici)
sala stampa publ. tiskovno središče
sala degli specchi zrcalna dvorana

2. dvorana, publika (v dvorani)

Salat, der, (-/e/s, -e) solata; gemischter Salat mešana solata; figurativ zmešnjava, zmeda; da hast du den Salat zdaj pa imaš (cirkus)

sale [séil]

1. samostalnik
ekonomija prodaja, promet; količina prodanega blaga; razprodaja blaga na koncu sezone; dražba; kupoprodajna pogodba

for sale za prodajo
on sale na prodaj
sale contract prodajna pogodba
sale for money, for cash prodaja za denar, za gotovino
sale price prodajna cena
sale or return pogodba, po kateri prodajalec sprejme, s pravico da vrne, česar ne more prodati
sale by sample zaključek kupčije (prodaje) na podlagi vzorcev
annual sale letna (raz)prodaja
bill of sale prenos pravice lastništva
clearance sale razprodaja odvečnega blaga
clearing sale razprodaja, likvidacija
public sale dražba
slow sale počasna prodaja
summer sale poletna razprodaja
to be on sale biti na prodaj
to put up for sale ponuditi, dati v prodajo (tudi na dražbi)

2. pridevnik
namenjen za prodajo, prodajen

sale m

1. kem. sol:
sale comune, da cucina kuhinjska sol
sale inglese magnezijev sulfat, grenka sol
sale marino morska sol
sali di tintura belilne soli
sali dišeča sol

2. sol, natrijev klorid:
sale da cucina, da tavola kuhinjska, namizna sol
sale fino, grosso fina, debela sol
color di pepe e sale sivkast
un pizzico di sale ščepec soli
essere dolce di sale biti premalo slan; pren. biti plehek
essere giusto di sale biti primerno slan
non metterci né sale né pepe, né sale né olio pren. kaj povedati po pravici, brez vsakršne olepšave
rimanere di sale pren. obstati od začudenja, kot okamnel
sapere di sale pren. biti grenak
va bene di sale? ali je zadosti slano?

3. agr. dušikovo gnojilo:
dare il sale pognojiti

4. pren. pamet, razsodnost:
non avere sale in zucca biti nerazsoden

5. pren. duhovitost, zbadljivost:
parole senza sale neslano, plehko govorjenje, besedičenje

6. pesn. morje

salement [salmɑ̃] adverbe umazano, grdó; neprijetno; zelo

se conduire salement grdó se obnašati
il est salement embêté d'avoir raté son examen zelo ga jezi, da ni naredil izpita
manger salement grdó jesti

salice m bot. vrba (Salix alba)
salice piangente vrba žalujka (Salix babylonica)
salice rosso (brillo) beka (Salix purpurea)
salice da vimini bekvar (Salix viminalis)

salida ženski spol izhod; izstop; odhod; vojska izpad; prodaja (blaga); prodajno področje; izvoz; izgovor; uspeh, izid

salida de capitales beg kapitala
salida de seguridad (ali socorro) izhod v sili
salida de un socio (trg) izstop družabnika
salida del sol sončni vzhod
a la salida de los teatros po koncu gledališke predstave
salida de tono osoren odgovor
artículos de lenta salida, (buena, pronta) salida artikli, ki gredo počasi (dobro, hitro) v prodajo
¡buena salida! to je ideja!
callejón sin salida slepa ulica; neprijeten položaj
derechos da salida izvozna carina
hora de la salida čas odhoda
primera salida (gled) prvi nastop
punto de salida izhodišče; železniško vozlišče
válvula de salida odvodni ventil
dar salida a su dolor dati duška svoji bolečini
dar la salida dati znak za odhod (start)
estar de salida biti pripravljen za odhod, nameravati odpotovati
hacer su primera salida (gled) prvič nastopiti na odru
no tener salida ne iti v prodajo
tener la salida biti na potezi (pri šahu)
las salidas y las entradas izdatki in dohodki
tener buenas salidas imeti bistroumne domisleke

saliō¹ (salliō) -īre -iī -ītus (sal) (o)soliti, posoliti, nasoliti (nasoljevati), presoliti, usolíti: CA. AP. VARR., NOV. FR., VARR., CELS., COL. idr., cetera salierunt VULG., sale salitus VULG. natrt (natiran) s soljo. – Soobl. sallō (salō) -ere (–), salsūrus: VARR., S. AP. PRISC., MUMMIUS AP. PRISC. (z obl. salsurus). Od tod adj. pt. pf. salsus 3, adv. -ē

1. soljen, (p)osoljen, nasoljen, slan, sólnat: hoc salsum est TER. to je zasoljeno, herbae V. posoljena surovina, nasoljena zelena krma, caseus COL., salsior cibus, salsissimus sal PLIN., mola salsa PL., H., PLIN., MART. = (pesn.) salsae fruges V. ali salsa farra O. (gl. mola), vinum salsum CELS. vino, pomešano z morsko vodo, aqua salsa COL., PLIN., AMM., aqua salsior AUCT. B. ALX., aquae salsae (naspr. aquae dulces) SEN. PH., mare salsum ENN. AP. MACR., ECCL., vada V., fluctus PL., V., aequor, gurges, undae LUCR., aequora H., tellus V.; pren.: qui te ex insulso salsum feci operā meā PL. ki (ker) sem ti, umazancu, pomagal, da si se opral; subst. salsa -ōrum, n slane reči, slane jedi: PLIN.

2. metaf.
a) slan = slanega okusa, slankast, slánast, grizek, oster, pekoč, hud: guttae lacrimarum ACC. AP. NON., sanguis ENN. AP. MACR., sudor V., robigo V. jedka, sputa, sapor LUCR., gustus, lapis gustu salsus PLIN.
b) dovtipen, šaljiv, zabaven, smešen, komičen, duhovit, navihan, nabrit, hudomušen, humoren, humorističen, šegav, pavlihast, nagajiv, oster, zbadljiv, jedek, piker: AUG. idr., homo salsus, salsissimus CI., salsiores quam illi Atticorum CI. EP., quidquid est salsum aut salubre in oratione CI., salso multoque fluenti (sc. sermone) ... regerit convicia H., salsum in consuetudine pro ridiculo tantum accepimus Q., negotia salsa CI. EP. smešna stvar, smešna zadeva, res salsa est bene olere et esurire MART. smešno je, male salsus H. zlobni hudomušnik (hudomušnež), salse dicere CI.; subst. n. pl.: salsa multa Graecorum CI. dovtipi, duhovitosti, domislice.

saliō² -īre, saluī (redko saliī), saltum (domnevni indoev. kor. *sal- hiteti, skakati; prim. gr. ἅλλομαι (iz *σάλi̯ομαι) skačem, skakljam, lat. salāx, saltō, saltus (skok), salebra, Saliī)

1. intr.
a) skočiti (skakati), skakljati, skakútati, poskákati (poskakováti), húpkati, hôpsati (hópsati), tekljáti, plesati, poplesavati, poplesovati: PR., FL. idr., saliendo sese exercere PL., vulpes uvam appetebat summis saliens viribus PH., salire saxo (abl. = de saxo) PL., de muro, per (čez, prek(o)) praecipitia et praerupta, super vallum L., unctos saluere per utres V., in aquas O., ultra limites clientium salis avarus H.; o živalih: aves ambulant quaedam, saliunt aliae ut passeres PLIN., salire per flammas O., in gurgite O. (o žabah), caprae ferae, quae saliunt e saxo pedes sexagenos CA. FR.; metaf. o stvareh: salit horrida grando V., cum saliente graves ceciderunt grandine nimbi O., saliens sal TIB. ali saliens mica (sc. salis) H., mica saliens O. daritvena sol, poskakujoča v ognju (kot ugodno znamenje).
b) (o tekočinah, poseb. o vodi) skakati, skakljati = teči, curljati, vrvrati, brbotati, brbrati, žuboreti, šumljati, šumot(lj)ati: VARR., COL. idr., ut in culleum de dolio vinum salire possit CA., in ovo gutta ea salit palpitatque PLIN., saliens unda O., dulcis aquae saliens rivus V., personae, e quarum rostris aqua salire solet ULP. (DIG.), aqua saliens PLIN. IUN. žuboreča voda, potočnica (naspr. fons, puteus), in peristylo saliens aqua SUET. ali salientes aquae FRONT. vodomet (vodometi); od tod subst. salientēs -ium, m (sc. fontes) vodometi: CI. EP., VITR., PLIN., DIG., FRONT..
c) (o telesnih udih) poskočiti (poskakovati), utripniti (utripati), zatripati, trzniti (trzati): cor ... iamdudum salit PL., ut cor ei saliat PL. da mu srce od veselja poskakuje, cor tibi rite salit? PERS., SEN. TR. ti srce mirno utripa?, quanto salierunt pectora voto STAT., salientia viscera, pectora trepido salientia motu, venae salientes O., supercilium salit PL. trza, si membrum aliquod salierit AUG., dum eis membrorum quaecumque partes salierint ISID.; pesn.: aliena negotia centum per caput et circa saliunt latus H., e terra exorta repente arbusta salierent LUCR.

2. trans. zaskočíti (zaskakováti), naskočíti (naskakováti) zaradi parjenja, paritve, jár(č)iti, o ptičih rástiti, oploditi (oplájati, oplojeváti): verres incipit salire VARR., equus matrem saliret VARR., Venerem salientum laeta retractat LUCR.; o pavih, gosjakih: VARR.; pass. saliri: VARR., laeta salitur ovis O. se pari, se pusti naskočiti.

Opomba: Nenavadni pf. salībit (tj. salīvit): IT.

salire^*

A) v. intr. (pres. salgo)

1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
salire per le scale iti po stopnicah
salire sul tetto iti na streho
salire a cavallo, in sella zajahati konja
salire da qcn. iti h komu
salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
salire sulla nave vkrcati se na ladjo
salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
salire sul Parnaso pren. pesnikovati
salire al trono stopiti na prestol, zavladati

2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
la luna sta salendo mesec vzhaja
salire al cielo evfemistično umreti
salire col pensiero poleteti z mislijo

3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
salire in fama postati slaven
salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
salire in ricchezza bogateti
salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

4. pren. narasti:
il livello del fiume sale nivo reke raste
i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
salire le scale iti po stopnicah

Sali-subsilī -ōrum, m = Saliī subsilientēs plešoči salijci: sic tibi bonus ex tua pons libidine fiat in quo vel Salisubsili (po novejših izdajah sali subsili) sacra suscipiantur munus hoc mihi maximi da Colonia risus CAT.

Sallustius (Sālustius) 3 Salústij(ev), ime rimskega plebejskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rojen l. 86 v Amiternu na Sabinskem, v mladih dneh razvpit potratnež in razkošnež, kot tribunus plebis l. 52 Ciceronov nasprotnik v Milonovi pravdi, privrženec Julija Cezarja. Ta mu je l. 49 vrnil senatorsko čast, potem ko ga je bil cenzor Apij Klavdij Pulher l. 50 izključil iz senata, menda zaradi njegovega nemoralnega življenja, dejansko pa iz političnih vzrokov. Leta 47 je bil propretor v Afriki, pozneje prokonzul v Numidiji, kjer je tako obogatel, da je po vrnitvi v Rim s pridobljenim bogastvom dal na vrtnem griču (collis hortorum) pri Solnih vratih (porta Salaria) zasaditi krasne vrtove, po njem imenovane horti Sallustiani, in zgraditi forum Sallustianum. Ko so ga Numidijci obtožili izsiljevanja, se je obsodbe rešil s Cezarjevo pomočjo. Po Cezarjevi smrti se je posvetil zgolj zgodovinopisju in izdal dela Bellum Catilinae, Bellum Iugurthinum in Historiae; zadnje delo, ki obsega pet knjig, se je ohranilo le v odlomkih. Umrl je l. 35: AUCT. B. AFR., Q., T., MART., GELL. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev, Salustija (objektni gen.), salustijánski: horti PLIN., T., sententia SEN. RH., brevitas Q., lectio GELL. Salustija (= Salustijevih spisov); subst. Sallustiānus -ī, m salústijevec, salustijánec, posnemovalec Salústija: SEN. PH.; od tod adv. Sallustiānē po salústijevsko (salustijánsko), po Salústijevo = po navadi salústijevcev (salustijáncev): PRISC.

2. Sallustius Crispus Salustij Krisp, pranečak prejšnjega in posinovljenec, v mladosti zloglasen zapravljivec in pohotnež, pozneje izvrsten trgovec, zelo darežljiv in ljubitelj lepega; vir njegovega bogastva so bili donosni rudniki in lepa posestva. Imel je velik vpliv pri cesarjih Avgustu in Tiberiju, umrl pa je l. 20. po Kr.: H., SEN. PH., T. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev: aes Sallustianum PLIN. pridobivan(a) v Salustijevih rudnikih.

3. Cn. Sallustius Gnej Salustij, prijatelj Cicerona, s katerim je šel skupaj v pregnanstvo: CI. EP.