Franja

rondar obhoditi; v krogu peti; ponočevati; zalezovati (iti za) žensko (zlasti ponoči); obletavati

la mariposa ronda la luz vešča obletava luč

rondavel [rɔ́ndəvəl] samostalnik
okrogla koliba domačinov v Južni Afriki; koliba

rondpoint [rɔ̃pwɛ̃] masculin okrogel prostor na vrtu; okrogel trg v mestu, kamor se stekajo avenije

room¹ [rum, ru:m] samostalnik
prostor, mesto; soba, sobana
množina stanovanje, stanovanjski prostori; družba, stanovalci, ki so navzoči v sobi
figurativno možnost, prilika, ugoden trenutek; povod, vzrok (for za)

in one's room, in the room of namesto koga, v zameno za koga
in my room namesto mene
in your room da sem jaz na vašem mestu
room and to spare prostora še preveč
room for complaint povod za pritožbo
bachelor's rooms garsonjera, samsko stanovanje
bed-room spalnica
combination room družabni prostor za učitelje (v Cambridgeu)
dining-room obednica, jedilnica
drawing-room salon
junior common room družabni prostor za študente
living-room dnevna soba
school-room šolska soba, učilnica, razred
senior common room družabni prostor za učitelje
standing-room stojišče
standing-room only! samo stojišča (so še na voljo!)
state-room sprejemna dvorana
there is room for improvement lahko bi bilo bolje, ni ravno najbolje
there is no room to swing a cat figurativno ni niti toliko prostora, da bi se človek obrnil
to be confined to one's room ne zapustiti svoje sobe (zaradi bolezni)
to do a room pospraviti sobo
we'd rather have his room than his company rajši bi videli, da on ne bi bil tu
to make room for s.o. napraviti komu prostor, mesto
he set the room in a roar vso sobo je spravil v smeh
to take up too much room preveč prostora (za)vzeti

roomful [rúmful] samostalnik
polna soba; kolikor gre v sobo

a roomful of people polna soba ljudi

rooming house [rúmiŋ háus] samostalnik
ameriško hiša, v kateri se oddajo opremljene sobe, pension

rope² [róup] prehodni glagol & neprehodni glagol
pritrditi (povezati, zvezati) z vrvjo, navezati (se) v navezo; nanizati na vrv(ico)
figurativno pritegniti, premamiti koga (into v)
šport zadrževati konja, namenoma počasi jahati ali teči; ne razviti vseh svojih moči (o tekaču); postati židek (pivo, vino)

ropemanship [róupmənšip] samostalnik
spretnost v hoji po vrvi ali v plezanju z vrvjo

roper [róupə] samostalnik
vrvar, izdelovalec vrvi; zavijač; metalec lasa
šport kdor namenoma izgubi v tekmi

rorqual [rɔrkwal] masculin, zoologie vrsta kita, ki živi v mrzlih morjih; pluriel rorquals

rorro moški spol dete v povojih, v zibelki

rosaceus [rozéišəs] pridevnik
botanika spadajoč v vrsto rožnic; rožast, podoben roži (vrtnici), kot roža

Rōscius 3 Róscij(ev), ime rim. rodu, od katerega so najbolj znani

1. Q. Roscius Gallus Kvint Roscij Gal, suženj iz Selonija pri Lanuviju, si je kupil svobodo in se potem preimenoval. Bil je najslavnejši gledališki igralec svojega časa v Rimu, Ciceronov prijatelj in učitelj deklamacij; umrl je okrog l. 62: Ci.; apel. Róscij = prvak v svoji stroki, največji strokovnjak na področju svoje stroke: Ci., Plin. — Od tod adj. Rōsciānus 3 Róscijev: imitatio Ci.

2. S. Roscius Amerīnus Sekst Roscij iz Amerije je v času Sulovih proskripcij izgubil po krivem obtoženega očeta; pred obtožbami, češ da je ubil svojega očeta, ga je l. 80 uspešno branil Cicero (govor je še ohranjen): Ci., Gell.

3. L. Roscius Otho Lucij Roscij Oto(n), Ciceronov prijatelj, je kot ljudski tribun l. 67 predlagal po njem imenovani zakon lex Roscia, ki je vitezom odkazoval prvih 14 klopi v gledališču: Ci., Iuv. — Od tod adj. Rōscius 3 Róscijev: lex Roscia Ci.

4. L. Roscius Fabatus Lucij Roscij Fabat, Cezarjev legat v Galiji: Ci. ep.

rosetón moški spol rozeta v oknu

rosettenförmig rozetast, v obliki rozete

rose-window [róuzwindou] samostalnik
arhitektura rozeta, okno v obliki rože; okroglo okno s križnimi špicami

rosicler moški spol jutranja zarja; rdečica v licih

rosser [rɔse] verbe transitif, familier premlatiti, nabunkati, pretepsti; familier premagati, zmagati v boju, v bitki

se faire rosser dobiti batine

rossignol [rɔsinjɔl] masculin

1. slavec, slavček (ptič)

2. vetrih, odpirač

3. knjiga brez vrednosti, ki ne gre v prodajo; neprodajno blago, staromoden predmet

4. piščalka

écouler de vieux rossignols en solde prodati neiskano blago po znižani ceni

rȍstra ž (lat. rostrum) zgod. govorniški oder v ant. Rimu, okrašen s kljuni zajetih ladij