Franja

abdanken transitiv odsloviti; intransitiv abdicirati, odstopiti, odpovedati se prestolu

abdesthàna ž (t. abdest, hana) prostor, kjer se muslimani umivajo in urejujejo pred molitvijo

abdicá abdíc vi. odreči se/odpovedati se položaju, odstopiti, abdicirati

abdicar [c/qu] odpovedati se (prestolu, pravicam)

abdicar la corona odložiti krono, odpovedati se vladanju

abdicare v. intr. (pres. abdico) odreči se, odpovedati se (tudi pren.):
abdicò al trono in favore del figlio odpovedal se je prestolu v sinovo korist
abdicare a un diritto odpovedati se neki pravici

abdicate [ǽbdikeit] prehodni glagol & neprehodni glagol (to)
odreči se, odpovedati se, abdicirati
pravno razdediniti; zahvaliti se

abdicator [ǽbdikeitə] samostalnik
tisti, ki se odpove
pravno ki razdedini

abdicírati -ìcīrām (lat. abdicere) abdicirati, odpovedati se prestolu: kralj Milan je abdicirao u korist sina Aleksandra

abdicírati -am (lat. abdicare) abdicirati, odreći se nekog zvanja ili časti, povući se s nekog položaja

abdicō -āre -āvī -ātum odreči (odrekati)

1. v zvezi s se = odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, rešiti (reševati) se česa: se humanitate, ratione Lact., se ab isto nomine Aug.; occ. odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se službi, poslu: dictaturā se abdicat C., se non modo consulatu, sed etiam libertate abdicavit Ci., se tutelā Ci.; abs. = odpovedati se službi, dati odpoved: senatus, ut abdicarent consules, abdicaverunt Ci.; pri zgodovinopiscih po S. tudi trans.: abdicato magistratu S., abd.consulatum, dictaturam L.; poklas.: abdicare aliquem odstaviti: regem Plin.

2. odkloniti (odklanjati), zavreči, ovreči, odpraviti (odpravljati): legem agrariam Plin. aurum e vita Plin., occulta dedecoris Vulg., antra abdicata soli Prud. odtegnjene.

3. (sorodnika) ne prizna(va)ti (za svojega), zavreči, zatajiti (zatajevati): aliquem patrem L., Cu., natum Pac. fr. ali filium Sen. rh., liberos Plin. zavreči in razdediniti, abdicatus Q. zavrženec.

4. odreči, tajiti, zanik(ov)ati (naspr. dedicare): aliquid de quopiam Ap.; z ACI: consanguineam esse abdicant Pac. fr. po (vsem) pravem izjavljajo, da ni njihova krvna sorodnica.

abdiquer [-ke] verbe transitif odreči se, odpovedati se (le pouvoir oblasti); odložiti (funkcijo); figuré odstopiti (quelque chose od česa); verbe intransitif abdicirati, odpovedati se, odstopiti

j'abdique, c'est trop difficile odstopam, to je pretežko
le roi abdiqua en faveur de son fils kralj se je odpovedal prestolu v korist svojega sina

abdō -ere -didī -ditum

1. stran (izpred oči) spraviti (spravljati), umakniti (umikati), oddaljiti (oddaljevati): procul hinc ... abde faces Tib., copias paulum ab eo loco abditas in locis superioribus constituunt C., ascensu abdito a conspectu L., (Vistilia) in insulam Seriphon abdita est T. pregnana; pogosto refl. izmakniti (izmikati) se, umakniti (umikati) se: Ter., N., ex conspectu heri se abd. Pl., antequam se sol abderet Ci., abd. se in occultum C., se in montes V.

2. skri(va)ti, pokri(va)ti, zakri(va)ti: partes corporis Ci., abdimus nos, quantum licet Ci., abd. se post maceriem L., abd. filium T.; pren. skri(va)ti: illum, quem abdis Ci., abdenda erat cupiditas L. Krajevno določilo z abl.: Suet., Aur., hunc (equum) abde domo V. skrivaj v hiši = rabi doma, (ventos) speluncis abd. V., zapreti v ..., argentum abditum terris H. dokler še leži v zemlji skrito, abdere ferrum veste L., corneā corpus domo Ph., gladium sinu T.; pren.: abd. se litteris Ci. poglabljati se v ...; z loc.: corpus humi Fl. pokopati; z abl. instrumenti (pesn.): caput cristatā casside, vultus frondibus, vultus et caput undis O.; z raznimi praep.: se in scalarum tenebras Ci., se in bibliothecam Ci. ep. zakopati se v knjižnico ali (pren.) abd. se in litteras Ci. ep.; se in proximas silvas C.; se in suis tectis L., abditi in tabernaculis C.; abdere ferrum intra vestem L., intra muros abditi L.; inter cameram et tectum cubiculi abditus Val. Max., inter sarcinas abditi T., abditi per tentoria T.; Amphiaraë sub terram abdite! Ci., abdere totos sub inguine dentes O. zasaditi v lakotnico, cultrum sub veste abditum habere L.; pesn. z dat.: abdere lateri ensem V. ali vulneri ferrum Sen. tr. zabosti v ... (prim.: abd. ferrum in armo ferae O.), abditus carceri Vell.; prolept.: abdita texit ora frutex O. = ita texit, ut abdita essent, Od tod pt. pf. abditus 3, adv. -e

1. skrit, oddaljen, odročen, nedostopen: auri venae penitus abditae Ci., vis abdita quaedam Lucr., abdita pars aedium, abd. loca, abd. regiones S., quae abdite (globoko) occulta penetravit Ambr., oppida abdita Cod. Th.; subst.: abditi Auct. b. Afr. skriti, subita ex abdito (globočine) vasti omnis eruptio Sen. ph., terrae penitus abdita Lucr. globine, abdita longe O. daleč oddaljeni prostori.

2. samotno živeč: in tectis silvestribus Ci., terris, agro H., abstrusus atque abditus Plin. iun.

3. pren. skriven, tajen: voluntas abdita et retrusa Ci., res abditae et obscurae Ci., res occultae et penitus abditae Ci., abditi sensus L., T., severitas abdita Sen. ph.; abdita rerum H. oddaljeni pojmi, globoke misli.

Opomba: Komp. abditior in superl. abditissimus le pri Eccl.

abdrehen zapreti, odklopiti, Licht: ugasiti, Hals: zaviti, Knopf: odtrgati; (abwenden) obrniti se (od, stran, proč), spremeniti smer vožnje, poleta; einen Film: zvrteti, odvrteti; Technik metal. ostružiti, odstružiti

abecedárac -rca m
1. abecedar, učenec, ki se uči abecede: mali abecedarac
2. začetnik

abecedarian [eibi:si:dɛ́əriən]

1. pridevnik
abeceden, alfabetičen; osnoven

2. samostalnik
učitelj
ameriško učenec, ki se uči abecede, začetnik

abecedàrica ž
1. abecedarica, učenka, ki se uči abecede
2. začetnica

abecedārius 3 (a b c d) ki se tiče abecede, abeceden: psalmi Aug. abecedni psalmi. Od tod

1. abecedārium -iī, n abeceda: Eccl.

2. abecedārius -iī, m abecedar, učenec začetnik: Hier.

3. abecedāria -ae, f (sc. ars) začetni nauk: pozni pisci.

abeō -īre -iī -itūrus

1. oditi, iti od kod, odhajati, odpotovati: abeam an maneam Pl., abiit, excessit, evasit, erupit Ci.; pogosto imp.: abi, nuntia Romanis L. pojdi in naznani; (ljubeznivo zavračajoč): abi, ludis me, credo Ter. pojdi, ti me menda zasmehuješ , abi, virum te iudico Ter. pojdi, ti si možak; (zmerjaje odganjajoč): abito, quo lubet ali abito, quo voles Pl. poberi se, abi in malam rem ali in malam crucem Pl. vrag te nesi, bes te plentaj, abin' (gl. v opombi) hinc in malam rem? Ter. se ne pobereš = poberi se, pojdi zlodejem gost, quin tu abis in malam pestem malumque cruciatum? Ci. da bi te kuga pobrala in vse zlo, abi cum ... rogationibus tuis L. pojdi se solit s ...; (rahlo odpravljajoč): non es avarus, abi H. odpuščen si. Izhodišče: abire hinc Pl., L., illinc, inde Ci., unde abii? V., ut unde abissent, eodem statim redirent Ci., v abl.: urbe, domo Pl., comitio L., montibus his V., sedibus, Suriā T., toda abire fugā (abl. modi) V. bežeč, equis (abl. instrumenti) L. odjezditi; pren.: abire magistratu Ci., L., T. ali consulatu Ci. ep. ali flaminio L., Val. Max. ali sacerdotio Gell. ali honore Suet. ali tutelā Icti. odstopiti (odstopati) od ...; večinoma s praep.: ab urbe L., ab his locis Pl., a subselliis Ci.; ex concilio, ex regno L., ex agris atque urbibus Ci., ex Africā S.; de Siciliā, de provincia Ci.; poseb. ab oculis Pl., Sen. ph. ali ex oculis L. ali e(x) conspectu Pl., C., S. izpred oči izginiti; res abit ab aliquo Ci. uhaja komu, ne dobi je (na dražbi). Smer: huc Ter., quo, aliquo Pl., quorsum H., Val. Max., pretium retro abit Plin. iun. niža se; z acc.: foras Ter., rus Pl., domum Ter., L., suas domos L., abi tuam viam Pl.; s praep.: in aliquas terras Ci., in nubes O. vzplavati, in Tuscos in exsilium, in Volscos exsulatum L.; ad Pompeium Vell., per angiportum ad herum Pl.; sub iugum L.; trans mare Amm.; abis periturus (v smrt) V.; z inf.: abi quaerere Pl.; s predik. določilom: (na kak način) oditi, odhajati, odnesti jo, (poseb. o vojakih in vojnah) bojišče zapustiti (zapuščati): Ca. fr., Val. Max., Arn., sublimis abiit L., pauci integri abeunt S., omnia malle quam victi abire S., ne hostes inultos abire sinat S., bellis victor abibat omnibus V., nemo non donatus (prazen) abibit V., tu missus abibis H., boš (sodno) oproščen, Hector abit violatus vulnere nullo O., inde abiere Romani ut victores, Etrusci pro victis L. kakor že zmagovalci, kakor že premaganci; z adv.: honeste abire Ter., ne impune abeat Varr., impune abeuntem hostem sequi Cu.; od tod abs.: neque eum, si illo accessisset, abiturum Ci.; pren.: (o dejanju samem) osta(ja)ti brez posledic: Ter., Sen. ph. et tr., non posse istaec sic abire Ci. kar tako ostati, non hoc tibi sic abibit Cat. kazen za to ti ne uide.

2. pren.
a) preteči, miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se: Ca. fr., Val. Fl., Mel., abiit hora Ter., abiit ille annus, illud tempus Ci., fides, timor, terror L., pestilentia Ci., abit somnus, abibit amor O., abeunt pallorque situsque O., abeuntia vela O., abit sucus in aëra, spiritus in auras O., sol abit Pl. zahaja, abeunt in nubila montes Sil.: evfem.: oditi (o smrti): Luc. ap. Non., e medio Ter., in communem locum Pl., e vitā Ci., ad deos Ci., ad plures Petr., abiturus illuc, quo priores abierunt Ph.
b) prodreti (prodirati): cornus sub pectus abit V., vis mali abit per artus O., longius nefas abiit O. se je razpasla.
c) oddaljiti (oddaljevati) se, odstopiti (odstopati) od česa, zaiti (zahajati) vstran (v govoru): Naev. fr., non longe abieris Ci. ni ti treba daleč iskati zgledov, nec nunc incepto longius abierim T., vide, quo iudicium meum abeat Sen. ph. kam meri, quid ad istas ineptias abis? Ci., abeo a sensibus Ci., ne longius abeam Ci., etiam tu hinc abis? Ci. tudi ti se izneverjaš moji stvari? illuc, unde abii, redeo H., ab. a iure Ci. pravico kršiti, ab emptione Icti. razdreti kupčijo.
č) preiti, prehajati na koga: Sen. rh., ad sanos abeat tutela propinquos H., abit res a consilio (ducis) ad vires ... pugnantium N., abire in avi mores L. privaditi se jim, in ora hominum pro ludibrio L. priti ljudem v zobe in posmeh; occ. preiti, prehajati, spremeniti (spreminjati) se v kaj: Luc. ap. Varr., abire in radices Ca. ali in semen Plin., vestes in villos abeunt O., deus in flammas abiit O., in auras aëraque umor abit O., abire in ventos O., abeunt studia in mores O. se spremene v načela; gram. e in u abiit Varr. je prešel.
d) porabiti (porabljati) se, (po)trošiti se: in quos sumptus abeunt fructus praediorium? Ci.

Opomba: Abin' = abisne: Kom.; impers.: abire me vis; abibitur Pl. pojdem, ne irrito incepto abiretur L.; pf. abī: Stat., abit: Pl., Ter. in poklas. pesn., abīvit Aug., ábiĕrunt Ph.; inf. pf. skoraj redno abisse, le pesn. abiise.

aberrant, e [abɛrɑ̃, t] adjectif oddaljujoč se, v nasprotju z, različen; zmoten, popolnoma napačen, nesmiseln, absurden

idée féminin aberrante zmotna, napačna ideja
vouloir tout faire toi-même, c'est aberrant! nesmiselno je, da hočeš vse napraviti sam!

aberrer [abɛre] verbe intransitif odmakniti se, napraviti odklon; (z)motiti se