Franja

verglacé, e [vɛrglase] adjectif poledičen

route féminin verglacée poledenela cesta

vergō -ere, pf. versī (O.) (indoev. baza *u̯er-(e)g-, *u̯er-g̑h-,*u̯eregu̯- upogibati, sukati, vrteti, viti, ožiti, stiskati; prim. skr. vr̥ṇákti, várjati (on) obrača, suče, vrti, vr̥jináḥ ukrivljen, napačen, intrigantski, vr̥ṇṓti zagrnjen, pokrit, obdan, zavarovan, vr̥ajáḥ ograda, vr̥jánam dvorišče, lit. veržiù tkati, zadrgovati, stiskati, ožiti, let. werst obračati, vrteti, sl. vrzel, stvnem. wurgjan, wurgen = nem. würgen stiskati, daviti, stvnem. rȩnken, nem. verrenken, Ranke, Ränke, stvnem. ringan = nem. ringen)

I. intr.

1. nagniti (nagibati) se, nagnjen biti, (z)nižati (zniževati) se: tectum vergit in tectum inferioris porticūs Ci., omnibus eius (sc. terrae) partibus in medium vergentibus Ci., collis declivis ad flumen vergebat C., ab oppido declivis locus (reber) vergebat in longitudinem CCCC passuum C.

2. occ. obrnjen biti kam, ležati, razprostirati se: Mel. idr., ad (in) meridiem L., in occidentem L., ad occidentem Cu., ad septemtriones C., ad solem cadentem V., angulus muri erat in planiorem vallem vergens L. je molel.

3. metaf.
a) časovno nagibati se, naklanjati se k čemu, bližati se čemu (poseb. koncu), pojemati, končevati se: Amm. idr., nox vergit ad lucem Cu., anni vergentes in senium Lucan., suam aetatem vergere T., vergente iam senectā T., vergente autumno T., vergente iam die Suet., T., vergens annis femina T. v leta idoča, starajoča se.
b) (po mišljenju, duhu) nagniti (nagibati) se, nagnjen biti k čemu: si ad voluptates vergit Sen. ph.
c) α) (po podobnih lastnostih, podobnem stanju) nagibati se k čemu, bližati se čemu, približati (približevati) se čemu: aegri vergentes in lethargum Plin. β) (o barvah) nagibati se, vleči kam, na kaj: color languidus in candidum vergens Plin., aes suo colore in iecinoris imaginem vergens Plin.
d) biti obrnjen kam: nisi Bruti auxilium ad Italiam vergere quam ad Asiam maluissemus Ci.
e) pripasti (pripadati) komu: Druso extincto illuc (njemu, tj. Tiberiju) cuncta vergere T. —

II. trans.

1. vsuti (vsipati), usuti (usipati), vli(va)ti, uli(va)ti: in gelidos versit amoma sinus O., sibi venenum Lucr.; metaf.: spumantes mero paterae verguntur Cl.

2. nagibati kam, med. nagibati se, obračati se, usmeriti (usmerjati) se: in terras … solis vergitur ardor Lucr., polus aversi calidus quā vergitur Austri Lucan.

vergognarsi v. rifl. (pres. mi vergogno)

1. sramovati se:
vergognarsi di qcs., di qcn. sramovati se česa, koga
vergognati! sram te bodi

2. ekst. biti sramežljiv, plah:
non vergognarsi di nulla e di nessuno biti predrzen, nesramen

vēri-dicus 3, adv. -ē (vērus in dīcere)

1. resnico govoreč, prerokujoč, vedežujoč: Lucr., Mart., Aug., Lact. idr., voces Ci., veridica interpres deûm L.

2. pass. resničen: exitus Plin., usus Plin. z izkušnjo potrjena, veridice agere Aug., veridice praedicere Amm.

veríga chain; figurativno (niz) chain, series, sequence

člen veríge link (of a chain)
na verígi chained
pes na verígi bandog, watchdog
gorska veríga mountain range
merilna veríga surveyor's chain
snežna veríga (za avto) snow chain, tyre chain, nonskid chain
kolo na verígo chain wheel
most na verígah suspension bridge
dati v veríge (vkleniti) koga to put someone in irons
dati na verígo, -e to chain (up)
delati v verígi to form a chain
prikleniti, privezati na verígo to chain up
povezati z verígo to chain, arhaično to concatenate
kaznjenec v verígah convict confined in chains

verjuté, e [-žüte] adjectif okisan (s kislim vinom), kisel

sauce féminin verjutée okisana omaka
vin masculin blanc verjuté kislo belo vino

vermiculātus 3, adv. -ē (vermiculus črvič) črvast, črvasto (kljukasto) zavit, cikcakast, pisan: M., gummi, crustae Plin., emblema, pavimentum Luc. ap. Ci. kockast, pisan; tako tudi: tesserulas vermiculate inter se committet Luc. ap. Q.

vermiculé, e [-le] adjectif čigar okraski posnemajo sledove črvov

vermoulu, e [-lü] adjectif črviv, črvojed(en), razjeden od črvov (les)

vernal, e, aux [vɛrnal, no] adjectif pomladen, spomladanski

floraison féminin vernale spomladansko cvetje

verni, e [vɛrni] adjectif lakiran; masculin lakasto usnje

bois masculin verni lakiran les
(familier) être verni imeti srečo; masculin človek, ki ima srečo

vernissé, e [-se] adjectif lakiran, glaziran; kot lakiran, bleščeč

poterie féminin vernissée glazirana lončenina
feuille féminin vernissée lesketajoč se, bleščeč list

vérolé, e [verɔle] adjectif sifilističen; kozav; masculin sifilitik, sifilitičen bolnik

verré, e [vɛre] adjectif posut s steklenim prahom

papier masculin verré raskavec

versant, e [vɛrsɑ̃, t] adjectif lahko prekucljiv; masculin pobočje

versant abrupt; en pente douce; septentrional; méridional strmo, položno, severno, južno pobočje

versé, e [vɛrse] adjectif vešč, izurjen, verziran

être très versé dans les mathématiques biti dobro podkovan v matematiki

vērso⁴ prep.

1. proti, na, nad
verso di (+ osebni zaimek) proti:
la mamma si china verso il bambino mama se sklanja nad otroka
si è diretto verso il fiume krenil je proti reki
veniva verso di noi prihajal je proti nam

2. pri, blizu:
sta verso il centro stanuje blizu centra

3. proti (časovno):
ci vediamo verso sera vidiva se proti večeru

4. pri (približno):
pubblicò le prime poesie verso i vent'anni prve pesmi je objavil pri dvajsetih letih

5. do (v odnosu do):
nutrire odio verso qcn. koga sovražiti
nutrire rispetto verso i genitori gojiti spoštovanje do staršev

6. trgov. (contro) proti:
consegna verso pagamento immediato dobava (blaga) proti takojšnjemu plačilu

versūtus 3, adv. -ē (vertere; prim. gr. πολύτροπος)

1. vrtljiv, obrnljiv: le v primeri: versutior est quam rota figularis Pl.

2. metaf.
a) „ki se zna obrniti“ = vrtljiv, okreten, spreten, prebrisan, pameten: Pl. idr., homo sine dubio versutus et callidus Ci., acutus atque versutus animus Ci., versutissimus Lysander Ci.
b) v negativnem pomenu zvit, zvijačen, lokav, prekanjen, premeten, prebrisan: Vell., servus Pl., Corinna O., hoc est hominis non aperti, … non viri boni, versuti potius … Ci., versutissimus homo et in fallendo exercitatissimus Ci., malitia est versuta et falax ratio nocendi Ci., versutum et callidum factum Solonis Ci., versute dicere Ci., versutissime Aug.; z gen.: versutus ingenii mango Plin.

vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec

ceinture féminin verte zeleni pas
espace masculin vert zelena površina
haricots masculin pluriel verts stročji fižol
salade féminin verte zelena solata
une verte semonce oster ukor, opomin
une verte vieillesse čila, zdrava starost
un vieillard encore vert še čil, krepak starec
vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
envoyer au diable vert poslati k vragu
être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga

vert-de-grisé, e [vɛrdəgrize] adjectif pokrit s patino, z zelenim volkom