Franja

Zadetki iskanja

  • Bacchānal, star. Bācānal, -ālis, n (Bacchus), nav. v pl. Bacchānālia -ium, n

    1. Bakhovo slavje, Bakhov praznik, bakhovo, praznik, ki so ga ženske vsako tretje leto obhajale s skrajno razposajenostjo in razuzdanostjo; senat ga je l. 186 prepovedal: Pl., Ci., S. fr. (z gen. pl. -iorum), reliquias Bacchanalium exsecutus est L.; pren.: pervigilia ac Bacchanalia T. bahkantsko ponočevanje, popivanje skozi noč; pesn.: Bacchanalia vivere Iuv. razuzdano živeti.

    2. met. Bakhu posvečen kraj, kraj, kjer se obhaja Bakhov praznik: Pl., omnia Bacchanalia diruere L.
  • Bacchus ī, m (Βάκχος)

    1. Bakh, Jupitrov in Semelin sin, bog vina; Rimljani so ga poistovetili z italskem bogom, imenovanim Liber pater: Ci., V., H., O. idr. Kot bog vina ima še vzdevke: Bromius, Eleleus, Evan, Lenaeus, Liber, Lyaeus, Nyctelius: O. Pogosto Bacchus = Dionysos. V star. dobi so ga upodabljali z dolgo brado in ohlapnim oblačilom, poznejši umetniki pa so ga videli kot bujnega mladeniča, ovenčanega z bršljanom ali trtnim listjem; kot bog misterijev ima včasih na glavi en ali dva roga: corniger, cornu insignis O. Potem so ga upodabljali vse bolj mehkužnega in medlega. Spričo njegovega čudovitega rojstva so mu vzdevali pridevke kakor: ignigena O. (ker ga je še nedonošenega rodila Semela, umirajoča v ognju), bis genitus, bimater, satus iterum O. (ker ga je dal Jupiter še nedonošenega všiti v svoj kolk, kjer ga je tudi donosil). Kot navdušujoči bog pesnikov: Bacchus carmina docens H., kot vinski bog: racemifer, corymbifer O.

    2. met.
    a) bakhovski klic = io Bacche: Baccho audito V.
    b) vinska trta: Bacchus amat colles, aquilonem et frigora taxi V., iuvat Ismara Baccho conserere V.
    c) vino: lacte favos et miti dilue Baccho V., mella Bacchi domitura saporem V. vino, sladko ko med.
  • Bacchylidēs -is, m (Βακχυλίδης) Bakhilid, gr. pesnik (ἀκμή ok. l. 470) z otoka Ceje (Cea, Ceos), bratranec pesnika Simonida: Amm.; od tod adj. Bacchylidīus 3 (Βακχυλίδειος) Bakhilidov, bakhilidski: metrum (= hiperkatalektični trohejski dimeter) Serv.
  • bacíl bacillus, pl -li

    sredstvo proti bacílom bacillicide
    vojna z bacíli germ warfare, biological warfare (krajšava: B. W.)
  • Bacis (tudi Bacchis in Pacis), acc. -cim Bakis, Bakhis, Pakis, bik z ovnasto volno menjajoče se barve, ki so ga častili v gornjeegipt. Hermontiju: Macr.
  • back1 [bæk] samostalnik
    hrbet, hrbtišče; zadnja, spodnja stran; naslonilo, hrbtnik; velik čeber, sod
    šport branilec, zaščitnik

    at the back za
    behind the back of s.o. figurativno za hrbtom komu
    the back of beyond zelo daleč od tod
    to break the back of s.th. opraviti glavni del naloge
    to be cast on one's back doživeti poraz
    back and belly obleka in hrana
    the Backs parki za študentskimi domovi v Cambridgeu
    to get to the back izslediti vzroke
    to have s.o. on one's back imeti koga na vratu
    to give (ali make) a back pripogniti se
    I can make neither back nor edge of him ne spoznam se v njem
    at the back of one's mind podzavestno
    to be on one's back ležati bolan
    to be thoroughly on one's back biti popolnoma na koncu
    to put one's back into z vso vnemo se lotiti
    to put up one's back razhuditi se
    to see the back of s.o. znebiti se koga
    to bave a strong back veliko prenesti
    to turn one's back upon s.o. obračati hrbet komu, zapustiti koga
    to get one's back up trdovratno se upirati
    with one's back to the wall v hudi stiski
  • bȁčva ž sod: bačva puna vina; govoriti kao iz -e govoriti z nizkim glasom; pijan kao bačva pijan ko krava
  • bad2 [bæd] samostalnik
    zlo; primanjkljaj, zguba, poguba

    to go to the bad propasti, propadati
    to take the bad with the good sprijazniti se z neprijetnim
    to be to the bad biti na zgubi
  • bàdanj -dnja m (madž. bödön)
    1. izvotlen ril kot mlinski žleb
    2. bedenj, kadica: govoriti kao iz -a govoriti z nizkim glasom
    3. kup, gomila: badanj kukuruzovine
  • bag1 [bæg] samostalnik
    vreča, torba, kovček; vrečka; lovska torba; lovska trofeja; balon; vime
    množina, pogovorno hlače
    figurativno odpust

    bag and baggage z vsem, kar ima
    a bag of bones kost in koža
    to let the cat out of the bag izdati skrivnost
    to empty the bag povedati vso resnico
    to bear (ali carry) the bag razpolagati z denarjem, obvladati položaj
    to give the bag odpustiti iz službe
    to have s.th. in the bag imeti kaj v dosegu
    pogovorno it is in the bag je skoraj gotovo
    the whole bag of tricks vsi do zadnjega
    to make a good bag imeti lovsko srečo; prisvojiti si kaj
  • bagage [bagaž] masculin (večinoma pluriel) prtljaga; figuré celotno pridobljeno znanje

    bagages à main ročna prtljaga
    bagages de route (militaire) prtljaga na maršu
    assurance féminin de bagages zavarovanje prtljage
    bulletin masculin de bagages prtljažni listek
    bureau masculin (d'enregistrement) des bagages sprejemna pisarna, urad za prtljago
    consigne féminin des bagages garderoba, shramba za prtljago (npr. na kolodvoru)
    fourgon masculin à bagages prtljažni voz
    avec armes et bagages z vso prtljago, z vsem svojim
    son bagage scientifique est nul njegovo znanstveno znanje je enako ničli
    faire enregistrer ses bagages à la gare oddati svojo prtljago na postaji (za prevoz)
    plier bagage (familier) povezati svojo culo, pobrati jo, hitro oditi
    retirer ses bagages dvigniti svojo prtljago (iz garderobe)
  • bagaglio m (pl. -gli)

    1. prtljaga:
    bagaglio presso, bagaglio appresso železn. potniška, osebna prtljaga
    bagaglio a mano ročna prtljaga
    deposito bagagli garderoba
    spedire a bagaglio poslati s prtljažnim vagonom

    2. pren. izobrazba, izkušnje:
    bagaglio di nozioni tecniche tehnično znanje
    bagaglio culturale razgledanost
    bagaglio di ricordi spomini

    3. voj. prtljaga, pratež:
    andarsene, partire con armi e bagagli pren. oditi z vsem kar imaš
  • bagatelle [bagatɛl] féminin malenkost, bagatela; majhna vsota, majhna cena; nepomembna stvar

    bagatelles! malenkosti!
    la bagatelle de ... (ironično) malenkost
    perdre au casino la bagatelle de 20.000 francs izgubiti v igralnici malenkostno vsoto 20.000 frankov
    la bagatelle (familier) ljubimkanje, telesna ljubezen
    acheter quelque chose pour une bagatelle kupiti kaj za malenkostno vsoto, skoraj zastonj
    être porté sur la bagatelle (populaire) letati za ženskami, biti babjak
    perdre son temps à des bagatelles izgubljati svoj čas z nepomembnimi, postranskimi stvarmi
  • bag|er1 moški spol (-ra …) tehnika der Bagger (vedričar Eimerbagger, Eimerkettenbagger, za plitvo kopanje Flachbagger, z veliko zmogljivostjo Großraumbagger, črpalni Saugbagger, grabilni Greifbagger; kopenski Trockenbagger, lopatasti Schaufelbagger, strgalni Abraumbagger, visoki žličar Hochlöffelbagger, vlečni Schleppschaufelbagger, vodni [Naßbagger] Nassbagger, žlični Löffelbagger)
    kopati/odstranjevati z bagrom ausbaggern
  • Bagōās -ae, m: Cu., Q., in Bagōus -ī, m: O. (perz.; gr. βαγώας in βαγῶος skopljenec, čuvaj žensk) Bagoa, Bagoj, ime skopljencev, ki so varovali ženskam namenjene prostore pri Perzijcih: Plin. (z gr. gen. Bagóu = Βαγώου); poseb. ime skopljenca, ki je umoril Artakserksa III. in njegovega sina Arza (Arses): Q.; tudi ime dveh skopljencev na dvoru kraljev Dareja in Aleksandra Vel.: Cu. — Kot apel. čuvaj žensk: quem penes est dominam servandi cura, Bagoë O.
  • bagra|ti (-m) (kopati/odstranjevati z bagrom) baggern
  • bague [bag] féminin prstan; obroč(ek)

    bague d'étanchéité, de garniture tesnilni obroček
    bague de fiançailles zaročni prstan
    bague d'identité spoznavni obroček (pri golobu)
    jeu masculin de bagues snemanje obročkov z droga, alka (viteška igra)
    avoir la bague au doigt biti zaročen
  • baha|ti se (-m se) pobahati se (z/s mit) angeben; pri govorjenju: prahlen, sich rühmen, aufschneiden
  • bail [baj], pluriel baux [bo] masculin zakup; najem; zakupna, najemna pogodba

    bail à loyer najem stanovanjske hiše
    prix masculin du bail najemnina
    c'est un bail! to je dolgo trajalo!
    cela fait un bail, il y a un bail! dolgo je že tega!
    je n'ai pas fait de bail avec lui (familier) nisem poročen z njim!
    donner, prendre en bail dati, vzeti v najem ali zakup
    payer son bail plačati zakupnino
    prendre une maison en bail najeti hišo
    renouveler un bail obnoviti zakupno pogodbo
    tenir en bail imeti v najemu, zakupu
  • bailar plesati; krožiti

    bailar el agua delante raztrgati se, da bi komu ustregli (bili všeč)
    bailar al son que se toca z volkovi tuliti
    sacar a bailar pozvati na ples
    ¡que baile! proč z njim!