Franja

sposóbnost capacidad f ; aptitud f ; talento m

kupna (produkcijska) sposobnost capacidad de compra (de producción)
spričevalo o sposobnosti certificado m de aptitud
sposobnost za delo aptitud (ali capacidad) para el trabajo
poslovna (pravna) sposobnost capacidad de gestión (jurídica)
sposobnost za življenje viabilidad f

spoštovati glagol
1. (ceniti) ▸ tisztel, megbecsül, felnéz vkireLjudje ga spoštujejo, ker je pošten. ▸ Az emberek tisztelik, mert becsületes.
Vedno spoštuje svoje občinstvo in zanj ustvarja. ▸ Mindig tiszteli a nézőközönségét, és számukra alkot.

2. (upoštevati) ▸ tiszteletben tart, betartPri delu spoštujemo zakon o varovanju osebnih podatkov. ▸ A munka során betartjuk a személyes adatok védelméről szóló törvényt.To so hišna pravila in treba jih je strogo spoštovati. ▸ Ez a házirend, és szigorúan be kell tartani.Okusi so različni, kar je treba spoštovati. ▸ Az ízlések különböznek, amit tiszteletben kell tartani.

spotíti hacer sudar (koga a alg)

spotiti se sudar; transpirar
rahlo se spotiti trasudar, empezar a sudar; (o zidu) rezumar
spotiti se po vsem telesu estar empapado en sudor

spoznáti to recognize; to realize; to become aware; to get to know (London London), to come to know; to become (ali to be) alive (to something); to be aware (of); to perceive; (zavedati se) to become cognizant of

spoznal sem, da sem se bil zmotil I was aware I had made a mistake
spoznáti se s kom to make someone's acquaintance
spoznal sem se z njim lani I made his acquaintance last year
dobro se spoznáti v čem to be a good judge of something, (figurativno) to know the ropes, to know what's what
ne se spoznáti iz česa to be at a loss to understand sth
ne spoznam se v tem I don't know which is which
ne spoznam se v tem kraju the place is unfamiliar to me
ne spoznam se o njem I can make neither head nor tail of him
moram ga spoznáti (se seznaniti z njim) I must get to know (ali acquainted with) with him
spoznavam, da... I am becoming aware that...

spoznáti reconocer (po por) ; (uvideti) ver, darse cuenta de

spoznati kaj venir en conocimiento de a/c
spoznati za krivega (nekrivega, nedolžnega) (jur) (o sodniku) dictar fallo condenatorio (absolutorio), (o porotnikih) pronunciar veredicto de culpabilidad (de inculpabilidad)
dati se spoznati darse a conocer, fig descubrirse, quitarse la máscara
spoznati se s kom trabar (ali hacer) conocimiento con alg

Sprache, die, (-, -n) jezik; figurativ govor; des Körpers, Tierkunde der Bienen: govorica; natürliche Sprache naravni jezik; künstliche Sprache umetni jezik; die gleiche Sprache sprechen govoriti isti jezik; eine andere Sprache sprechen govoriti drug jezik; eine deutliche Sprache sprechen vse povedati, Mensch: povedati brez ovinkov; die Sprache ist von... govor je o; die Sprache bleibt einem weg (človeku) zapre sapo; die Sprache verschlagen/rauben vzeti dar govora, ostati brez besed (es hat ihr die Sprache verschlagen ostala je brez besed) ; die Sprache auf etwas bringen speljati pogovor na (kaj);
an: an der Sprache erkennen spoznati po govoru (ugotoviti poreklo);
in: in sieben Sprachen schweigen molčati v vseh jezikih;
mit: mit der Sprache herausrücken priti z besedo na dan; heraus mit der Sprache Z besedo na dan!/Povej že enkrat!;
zu: zur Sprache bringen sprožiti, načeti, omeniti; zur Sprache kommen priti na dnevni red, biti omenjen

sprechen (sprach, gesprochen) govoriti (mit z, über o); povedati; ein Wort, kein Wort: reči; das letzte Wort, den Segen: izreči; das Urteil, heilig, schuldig: razglasiti (za); jemanden: govoriti z; nicht zu sprechen sein ne sprejemati, ne biti dosegljiv; anfangen zu sprechen spregovoriti; sprechen lassen pustiti govoriti, pustiti do besede; die Wahrheit sprechen govoriti resnico; eine Sprache sprechen govoriti jezik; deutsch/slowenisch ... sprechen govoriti nemško/slovensko ...;
auf: zu sprechen kommen auf jemanden, etwas obrniti pogovor na, začeti govoriti o; schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf imeti slabo mnenje o;
aus: aus der Seele sprechen govoriti/povedati iz srca;
durch: durch die Blume sprechen nakazati;
für: sprechen für govoriti za, govoriti v (čigav) prid; für sich selbst sprechen govoriti sam zase, biti dovolj zgovoren;
gegen: sprechen gegen govoriti proti (čemu), biti v škodo (čemu);
mit: sprechen mit govoriti z; miteinander sprechen govoriti (wir sprechen nicht miteinander ne govoriva) ; zu sprechen haben mit jemandem morati se pogovoriti z; mit sich sprechen lassen biti dostopen za argumente;
über: sprechen über govoriti o;
um: um nicht zu sprechen von da ne govorimo o ...;
von: sprechen von govoriti o, (erzählen) pripovedovati o

spregovárjati (-am) | spregovoríti (-ím) imperf., perf.

1. cominciare a parlare; sciogliere la lingua; parlare:
otrok zgodaj spregovori il bambino comincia a parlare presto
več let sta bila sprta, zdaj pa sta spet spregovorila erano in lite da parecchi anni, adesso si parlano nuovamente

2. parlare, dire:
z njim ni spregovoril niti besedice con lui non aprì bocca
spregovoriti svojo besedo dire la propria, esprimere la propria decisione
treba bo spregovoriti z očetom bisognerà parlare con il padre

3. ekst. parlare, discutere, trattare:
na srečanju so spregovorili tudi o mednacionalnih odnosih al convegno si è parlato anche dei rapporti interetnici

4. pren. parlare; trapelare:
iz njega je spregovorila maščevalnost dalle sue parole trapelava il desiderio di vendetta
molči, drugače bo spregovorila palica zitto, se no le prendi!
spregovorile so puške cominciò la lotta armata

sprejéti to accept; to receive; to admit; (predlog) to adopt

sprejéti darilo to receive a present
sprejéti (po)vabilo to accept an invitation
sprejéti pod streho (krov) to give shelter
prisrčno sprejéti to accord a warm welcome
sprejéti koga med svoje prijatelje to accept someone as one's fiend, to admit someone to one's circle of ffiends
sprejeli so ga z veselimi vzkliki he was received with cheers
sprejel nas je predsednik kluba we were received by the president of the club
prijazno sprejéti to give a friendly reception, to receive kindly
bil je hladno sprejet he was coldly received
ne hoteti sprejéti to refuse to accept
ni me hotela sprejéti (v hišo) I was refused her door
sprejel je otroka za svojega he acknowledged the child as his
zakonski osnutek je bil sprejet v Spodnji zbornici the Bill has passed the House of Commons
sprejeto od... passed by...
sprejéti zakon o to pass a law on
sprejéti proračun to pass (ali to adopt) the budget
sprejéti ustavo to adopt a constitution
sprejéti odločitev to reach (ali to take) a decision

spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

A) perf., imperf.

1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

2. cambiare, alterare:
spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

3. trasformare; convertire; commutare:
spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
spremeniti v kašo spappolare
spremeniti v kis acetificare
spremeniti v kost ossificare
spremeniti objekt oggettivare
soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
spremeniti se na bolje cambiare in meglio
voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
PREGOVORI:
časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis

spremljevalno glasbilo stalna zveza
(o funkciji glasbila) ▸ kísérőhangszer

spričeval|o srednji spol (-a …)

1. šolsko: das Zeugnis, Schulzeugnis, polletno: die Schulnachricht, Halbjahreszeugnis, Zwischenzeugnis; zaključno: Abgangszeugnis, der [Abschluß] Abschluss, Entlassungszeugnis; zrelostno: Reifezeugnis
prepis spričevala die Zeugnisabschrift
ocena v spričevalu die Zeugnisnote

2. obrtno: der Brief (mojstrsko Meisterbrief, pomočniško Gehilfenbrief, Lehrbrief, Gesellenbrief)

3. raznih tečajev: der Schein (potapljaško Tauchschein)

4. (potrdilo) das Zeugnis (o sposobnosti za zakon Ehefähigkeitszeugnis, o značaju Sittenzeugnis, zdravniško Gesundheitszeugnis)
izstaviti/dati spričevalo ein Zeugnis ausstellen

spričeválo certificat moški spol , attestation ženski spol , bulletin moški spol

spričevalo cepljenju certificat de vaccination
spričevalo o izpitu certificat d'examen, diplôme moški spol
spričevalo o vedenju certificat de (bonne) conduite
spričevalo o zmožnosti, sposobnosti certificat d'aptitude (ali de capacité)
nravstveno spričevalo certificat de bonne conduite, (policija) certificat de bonne vie et mœurs
šolsko spričevalo certificat (ali bulletin) scolaire
zaključno spričevalo osnovne šole certificat d'études primaires (C.E.P.)
odhodno spričevalo (šola) certificat (ali diplôme) de fin d'études
pomočniško spričevalo certificat d'apprentissage
ubožno spričevalo certificat d'indigence
zdravniško spričevalo certificat médical
zrelostno spričevalo certificat (ali diplôme) de fin d'études secondaires, (v Franciji) diplôme du baccalauréat
izstaviti (predložiti) spričevalo délivrer (produire) un certificat

spričeválo (-a) n

1. šol. pagella; licenza, diploma:
izdati, overoviti, podpisati spričevalo rilasciare, certificare, firmare la pagella
maturitetno spričevalo licenza liceale, di maturità
spričevalo o končani osnovni šoli licenza elementare

2. attestato, certificato:
spričevalo o lepem vedenju certificato di buona condotta
zdravniško spričevalo certificato medico

3. pren. attestato, testimonianza:
uspešno opravljeno delo je spričevalo sposobnosti un lavoro portato felicemente a termine è un attestato della bravura dell'artefice

spričeválo certificado m

spričevalo o izpitu diploma m, calificación f
prepis spričevala copia f de un certificado
spričevalo o cepljenju certificado de vacunación
nravstveno (ubožno) spričevalo certificado de buena conducta (de pobreza)
zdravniško spričevalo certificado médico
šolsko spričevalo certificado de estudios, hoja f de estudios
zrelostno spričevalo certificado de estudios de enseñanza media, (v Španiji) título m de bachiller
izstaviti (predložiti) spričevalo extender ali expedir (presentar) un certificado

spropōsito m

1. pomota; neumnost:
a sproposito nepremišljeno, o nepravem času
dire degli spropositi prazne, neumne klatiti
fare uno sproposito ustreliti kozla

2. kup; ogromno; velikanska vsota:
pagare qcs. uno sproposito plačati astronomsko vsoto za kaj

sprožíti disparar; accionar ; (strelno orožje) descargar, disparar ; (strelico) soltar ; (prinesti na tapet) poner sobre el tapete (kaj a/c) ; (raketo, torpedo) lanzar

sprožiti vprašanje suscitar (ali plantear) una cuestión
sprožiti se dispararse, descargarse
ne se sprožiti (o strelnem orožju) fallar

spūmōsus 3 (spūma) penast, penav, peneč se, penovit: Cael., Cl. idr., unda V., undae O., litora Cat., aequor Lucan., pulmo Plin.; pren. šumeč, bučeč, doneč, polnozvočen, zvočno poln, zvočno bogat: nonne hoc spumosum Pers. (o verzu).

spuō -ere, spuī, spūtum (indoev. kor. *spjeu [spju, speiw] pljuvati, bljuvati; prim. skr. šthīvati pljuva, bljuva, gr. πτύω [iz *σπjύjω], πυτίζω, ψύττω = sl. pljuvam = lit. spiáuju, got. speiwan = stvnem. spiwan = nem. speien)

1. intr. pljuniti (pljuvati): ex toto spuere desisse Cels., spuendo in sinum Plin., spuere in faciem alicuius Vulg.

2. trans. pljuvati kaj, izpljuniti (izpljuvati) kaj: cum … sicco terram spuit ore viator V. Od tod subst. pt. pf. spūtum -ī, n
a) (iz)pljunek, izmeček, spútum, starejše pljunec, pljuvotina: Val. Max., Petr., Plin. idr., sputum biliosum, cruentum, purulentum Cels.; v pl.: Cels., Lucr., Sen. ph., Mart. idr., sputa cruenta Pr.
b) metaf. (iz)pljunek = kakor pljunek tanka stvar: hoc linitur sputo Mart. (o tanki pločevini).

Spur, die, (-, -en) sled (tudi figurativ); auf der Straße: vozni pas; Eisenbahn tir; Technik (Spurweite) osna razdalja; (ein wenig) Salz, Rum usw.: sled, kanček, za spoznanje; bei der Skifahrt: smučina; Technik von Fahrzeugen: kolotečina; äußere Spuren zunanji sledovi; Spur zurücklassen: X hat Spuren zurückgelassen po X-u so ostali sledovi; keine Spur figurativ niti sence, še malo ne; heiße Spur vroča sled; Spur halten Technik Fahrzeuge: držati smer; es gibt keine Spur von/es fehlt jede Spur ni (niti) sledu (von o) ; auf der Spur sein biti na sledi (čemu, komu); auf die Spur bringen spraviti na sled, napeljati na sled; auf die Spur kommen zaslediti, izslediti (kaj, koga); in Spuren v sledovih; in jemandes Spuren treten hoditi po stopinjah (koga); um eine Spur za senčico, za spoznanje