utríp(anje) pouls moški spol , pulsation ženski spol , battement moški spol , palpitation ženski spol
hiter (počasen, slaboten) utrip(anje) pouls rapide (lent, faible)
povišan utrip(anje) pouls accéléré
otipati komu utrip(anje) tâter le pouls à quelqu'un
Zadetki iskanja
- utrípati (-am) | utrípniti (-em) imperf., perf.
1. pulsare (tudi ekst.), palpitare; (s)battere:
utripati s krili sbattere le ali
kulturna dejavnost je živahno utripala l'attività culturale pulsava vivace
srce utripa il cuore batte
2. brillare; riverberarsi:
na nebu utripajo zvezde nel cielo brillano le stelle
3. lampeggiare - utrípati latir; pulsar; palpitar
srce ji je močno utripalo, ko ga je poslušala le escuchó palpitante - utŕniti (luč) despabilar
zvezda se je utrnila ha caído una estrella fugaz
solza se ji je utrnila se le ha soltado una lágrima - utrúditi (-im) | utrújati (-am)
A) perf., imperf. stancare, spossare, affaticare:
na smrt utruditi stancare a morte
delo utruja lavorare stanca
utruditi vid, možgane affaticare la vista, il cervello
B) utrúditi se (-im se) | utrújati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. stancarsi, affaticarsi
2. logorarsi; infiacchirsi; stufarsi:
utruditi se ponavljati vedno isto stufarsi di ripetere sempre le stesse cose
agr. zemlja se utrudi la terra si stanca
teh. material se utrudi il materiale si affatica - utrudljívost (-i) f gravosità, onerosità:
do utrudljivosti ponavljati eno in isto ripetere le stesse cose fino alla nausea - uveljavítven (-a -o) adj. del successo; della riuscita, per riuscire;
uveljavitveni pogoji le condizioni per riuscire - ūveō -ēre = ūmeō -ēre (gl. ūmectō) = humeō -ēre biti moker, biti vlažen; v rabi je bil le pt. pr. ūvēns -entis = ūmēns -entis moker, vlažen.
- uvŕtati se (-am se) perf. refl. penetrare (forando):
ličinke se uvrtajo v les le larve penetrano nel legno - užíten (-tna -o) adj.
1. commestibile, mangiabile, mangereccio; edule:
užitni deli rastlin le parti commestibili delle piante
užitna goba fungo mangereccio, edule
užiten ali strupen edule o tossico
2. pren. mangiabile, godibile; passabile, piacevole:
film se mi zdi užiten il film mi sembra passabile
jur. užitna pravica diritto all'usufrutto
zool., gastr. užitna klapavica mitilo, cozza, nareč. peocio (Mytilus edulis)
zool. užitna srčanka cuore di mare (Cardium edule)
bot. užitni mavrah morchella, spugnola (Morchella vulgaris) - užíti (užíjem) | užívati (-am) perf., imperf.
1. mangiare, consumare; prendere:
danes še nisem ničesar užil oggi non ho preso ancora niente
2. godere, godersi, assaporare:
uživati družinske radosti assaporare le gioie della famiglia
3. provare, sentire; gustare, gustarsi:
užiti strah, veselje provare paura, gioia
uživati ob glasbi gustarsi un brano di musica
4. (kot upravičenec prejemati; imeti) fruire, beneficiare; godere, avere:
uživati rento, pokojnino fruire di una rendita, della pensione
uživati olajšave godere di facilitazioni
uživati enake pravice kot drugi avere gli stessi diritti degli altri
uživati imuniteto godere dell'immunità
5. (biti deležen česa ugodnega) godere, avere:
uživati podporo, zaupanje godere dell', avere l'appoggio, la fiducia di
6. godersela, passarsela:
mi sedimo doma, sosedje pa uživajo noi ce ne stiamo seduti a casa, mentre i vicini se la spassano
7. provar piacere, godere:
uživati v, ob kajenju provar piacere a fumare, godere del fumo
uživati lepoto godere la bellezza, della bellezza
uživati mir, srečo godere la pace, la felicità
uživati plačilo v nebesih essere premiati in cielo, in paradiso
uživati prostost, svobodo essere in libertà, essere liberi
pog. uživati mamilo drogarsi, impasticcarsi
uživati v opravljanju sguazzare nei pettegolezzi
uživati v kosilu fare onore al pranzo - V, v [ve] masculin črka v
V volt
le V de la victoire simbol zmage zaveznikov (1939 do 1945), z razprtim kazalcem in sredincem izvedeno znamenje - V, v, 21. črka lat. abecede = sl. V (prim. U, u). Kot kratica je V. = vir, valeo, vales, valetis, vivus, vivens, votum idr.; kot številčno znamenje je V = 5, V̄ = quinque milia; toda to znamenje, ki je nastalo po razpolovitvi številčnega znamenja X, je le po obliki podobno črki V.
- vába (-e) f
1. esca:
vreči vabo gettare l'esca
riba je prijela za vabo il pesce ha adescato
2. pren. allettamento, attrattiva; richiamo:
vaba za naivneže specchietto per le allodole - vábiti (-im) imperf. ➞ povabiti
1. invitare; jur. convocare, citare:
vabiti na svatbo invitare alle nozze
vabiti na obravnavo convocare per l'udienza
2. (ri)chiamare:
lov. lovec vabi jelena s trobljenjem na rog il cacciatore richiama il cervo suonando il corno
samci vabijo samice i maschi chiamano le femmine
3. tentare, allettare:
razkošne božične izložbe vabijo mimoidoče le vetrine riccamente ornate per Natale allettano i passanti, tentano i passanti
4. rel. suonare:
vabiti k maši suonare per la messa - vaccin [vaksɛ̃] masculin, médecine cepivo; cepljenje
vaccin contre la coqueluche, antidiphtérique, antivariolique cepivo proti oslovskemu kašlju, davici, kozam
le vaccin n'a pas pris cepivo ni prijelo
faire un vaccin à un enfant cepiti otroka
inoculer un vaccin à un enfant vcepiti cepivo otroku - vacciner [-ne] verbe transitif cepiti; familier napraviti imunega, ozdraviti
vacciner contre la variole cepiti proti kozam
être vacciné contre le tétanos biti cepljen proti tetanusu
je suis vacciné contre la peur sem imun, nesprejemljiv za strah - vaciar (pres: -ío) izprazniti, iz-, od-liti; iztresti; (na)brusiti; temeljito preiskati; iz-, raz-liti se
vaciar una copita izprazniti kozarček, piti
vaciar el costal (fig) vse povedati, kar nam teži srce
vaciar en yeso odliti v mavcu
vaciarse izprazniti se
vaciarse (de) (fig) vse povedati, zablebetati se
vaciarse por la lengua (fig) dolg jezik imeti
vaciarse un ojo oko si izbiti
se le vació la sangre izkrvavel je - vagabonder [-bɔ̃de] verbe intransitif potepati se, klatiti se; bloditi
vagabonder dans le monde entier klatiti se po celem svetu
vagabonder sur les routes, en mendiant klatiti se po cestah in beračiti - vague1 [vag] féminin val
de grosses vagues veliki valovi
vague d'enthousiasme, de protestations val navdušenja, protestov
vague de froid, de chaleur, de hausse des prix, de bombardiers val mraza, vročine, dviga cen, bombnikov
la nouvelle vague nova generacija
le cinéma, le roman nouveile vague novi val v kinematografiji, romanopisju
(familier) il y a des vagues so težave