Franja

buldožer samostalnik
1. (stroj) ▸ buldózer, dózerProtestniki so se nad barikade spravili z buldožerji. ▸ A tüntetők buldózerekkel estek neki a barikádoknak.
Buldožerji so vse zravnali z zemljo. ▸ A buldózerek mindent a földdel tettek egyenlővé.

2. (o moči in odločnosti) ▸ buldózer
V projekte, ki jih prevzame, se zažene kot buldožer. ▸ Buldózerként veti bele magát a vállalt projektekbe.
Imel sem širok in natančen stranski zamah in samo buldožer bi prenesel moj levi direkt. ▸ Széles és pontos oldalsó lendítésem volt, és csak egy buldózer bírta volna ki a bal egyenesemet.
Je divja in jo je težko obvladovati, je pravi buldožer! ▸ Vad és nehezen kezelhető, igazi buldózer!

bulimija samostalnik
(motnja hranjenja) ▸ bulimia

bulji|ti (-m) glotzen, stieren
buljiti v anglotzen, anstieren
buljiti predse Löcher in die Luft starren

bulk¹ [bʌlk] samostalnik
obseg, telesnina, prostornina, masa; večina, večji del; ladijski tovor; predzidje

by the bulk v celoti
bulk goods blago brez embalaže, neto
in bulk nepakiran
to sell in bulk prodajati na veliko
bulk buying kupovanje na debelo
bulk cargo razsuti tovor
navtika to break bulk začeti raztovarjati

bull² [bul] samostalnik
bik, samec velikih sesalcev; borzni špekulant; središče tarče
sleng nesmisel
sleng vohun, policaj; nerodnež

like a bull in a china shop skrajno neroden
(Irish) bull nesmisel
John Bull utelešen značaj angleškega naroda, Anglež
to take the bull by the horns pogumno se lotiti
ameriško, sleng to throw (ali sling) the bull hvalisati se, pretiravati
bull session moška družba
sleng bull and cow ravs in kavs

bulla -ae, f (gl. bulbus) kar je napeto, nabreklo, okroglo,

1. mehur, poseb. vodni mehurček, brbunek: Plin., Ap., ut pluvio perlucida caelo surgere bulla solet O., bulla aquae Mart., spumosae aquarum bullae Eccl.; pren. o minljivih stvareh: homo est bulla Varr., non pluris sumus quam bulla Petr.

2. vzboklina, grba, glavica, okrogel okov kot okras
a) na pasu: aurea bullis cingula V., fulserunt cingula bullis V.
b) na vratih: Pl., Petr., bullas aureas omnes ex his valvis non dubitavit auferre Ci.
c) nastavek z iglo kot kazalec na sončni uri: Vitr.

3. bulla (aurea) zlata pušica, zlati tok, ki je bil obešen okoli vratu, tako da je visel na prsi; sprva so ga nosili etr. kralji, lukumoni in njihovi sinovi (aurum Etruscum Iuv.), pozneje pa tudi rim. triumfatorji in dečki iz plemenitih rodov kot amulet proti urokom: Pl., Pr., Plin. idr., neque te tam commovebat, quod ille cum toga praetexta, quam quod sine bulla venerat Ci., ut anulos sibi quisque et coniugi at liberis, et filio bullam... relinquant L.; sinovi osvobojenk so smeli nositi le usnjen tok (bulla scortea): Asc.; dorasli dečki so obenem s togo preteksto odložili tudi zlati tok in ga posvetili larom: Pers. (lares bullati Petr.); senex bullā dignissimus Iuv. = otročji; bulla argentea O. srebrni tok, ki so ga Nimfe obesile okoli vratu ljubljenemu jelenu.

bulliō -īre -īvī (-iī) -ītum (bulla)

1. mehuriti se, mehurčke delati, vzkipe(va)ti, vrvrati, brbotati: cocta donec bullire desierit Cels., alto demersus summa rursus non bullit in unda Pers. se ne prikaže več na površju vode; kot v. trans. bullītus 3 prevret, napol kuhan: P. Veg.

2. pren. vzkipe(va)ti, prekipe(va)ti: indignatione Ap.; trans. razgrevati, ožarjati: libidinum incendia bulliebant Hier.

būmammus 3 (hibrid iz βου- goveji = velik in mamma) velikoprsen, velikojagoden = z velikimi (debelimi) jagodami: uva Varr., Macr.

bump² [bʌmp]

1. prehodni glagol
udariti, treščiti, močno suniti, zadeti, raniti; prehiteti (čoln pri tekmi)
ameriško, sleng obstreljevati

2. neprehodni glagol (against, on)
zaleteti se; suvati; drdrati (voz); bukati (kot bukač) (from)
izriniti

bump race veslaška tekma med univerzama Oxford in Cambridge
to bump off ameriško, sleng nasilno odstraniti, ubiti

bündig (beweisend) jedrnat, kurz und bündig kratko in jedrnato; Weberei: Technik izravnan, vezilen; Typographie poravnan; bündig werden stikati se

buōna f pog. čistopis:
mettere, copiare in buona napisati, prepisati na čisto

buonafede, buōna fede f (samo sing.)

1. dobra vera, bona fide:
essere, agire in buonafede biti, delati v dobri veri

2. naivnost, zaupanje:
approfittare della buonafede di qcn. zlorabiti zaupanje koga

buonanōtte, buōna nōtte

A) inter.

1. lahko noč

2. pog.
buonanotte!, buonanotte sonatori!, buonanotte al secchio! in mirna Bosna!, pa zdravo!

B) f invar.
dare, augurare la buonanotte zaželeti lahko noč

buongusto, buōn gusto m (samo sing.)

1. dober okus:
avere buongusto nel vestire okusno se oblačiti

2. spodobnost, taktnost, dostojanstvo:
abbi il buongusto di tacere bodi spodoben in molči

buōno¹

A) agg.

1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa

2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje

3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno

8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se

10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

B) m (samo sing.)

1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo

2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli

būra -ae, f: Varr. in būris -is, acc. -im, f: Varr. ap. Serv., V., Arn. (najbrž osko-umbr. izpos. iz indoev. kor. gu, geu, prim. lat. imbūrus skrivljen, gr. γῡρόω krivim, γῡρός izbočen) krivina na zadnjem delu starorim. pluga, plužna nožica: ulmus flexa in burim V.

burdō -ōnis, m (najbrž osko-umbr.) mezeg, križanec med žrebcem in oslico (mulus je križanec med oslom in kobilo): Ulp. (Dig.), Vulg. — Kot priimek Burdō -ōnis, m Burdon, npr. Iulius Burdo T. — Soobl. burdus -ī, m: Acr.

burdobasta (burdubasta) -ae, m (burdus in bast-) izkolčen mezeg, osel (ali oslar): Petr.

Bürgerrecht, das, državljansko pravo; in einer Stadt: meščanske pravice

Bürgerschaft, die, meščani; in Hamburg: mestna skupščina