Franja

Zadetki iskanja

  • Roger, roger [rɔ́džə]

    1. medmet
    razumem! (vzeto iz jezika radiotelegrafistov in signalistov)
    sleng v redu!, prav!

    2. samostalnik
    (= Jolly Roger, jolly Roger) črna piratska zastava (z mrtvaško glavo)
  • Rohbau, der, zgradba v surovem stanju; groba gradbena dela; Technik karoserija; im Rohbau v surovem stanju
  • Rohrkrepierer, der, Heerwesen, Militär izstrelek, ki obtiči v cevi; figurativ mrtvorojen poskus, neuspeh
  • roinek [rɔ́inek, rú:i-] samostalnik
    vseljenec v Južno Afriko; (v burski vojni) angleški vojak
  • roll-blotter [róulblɔtə] samostalnik
    pivnik v zvitku
  • rollengemäß v skladu z vlogo
  • Rollenverhalten, das, vedenje v skladu z vlogo
  • roller [róulə] samostalnik
    valjar; delavec v valjarni; smotek; velik val
    medicina povoj; vrsta golobov, vrsta kanarčkov; kolesce (na kotalki, na pohištvu)

    garden roller vrtni valjar
    steam roller cestni parni valjar
  • roll film [róulfilm] samostalnik
    film v zvitku, naviti film
  • roll in neprehodni glagol
    zaviti se v; dospeti, prispeti, priti
    figurativno planiti noter; nepričakovano, kot z vedrega neba se prikazati
  • Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. Od tod

    A. adj.

    I. Rōmānus 3 =

    1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
    a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
    b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
    c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

    2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell.

    II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski

    III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca.

    IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina).

    V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven.

    B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.
  • romanartig kot roman, kot v romanu
  • romancer [rɔmɑ̃se] verbe transitif napisati v obliki romana, romansirati; verbe intransitif, juridique popolnoma si izmisliti
  • romancero [rɔmɑ̃sero] masculin, histoire zbirka španskih epskih pesmi v osmercih
  • romancesco kot v romanu, romanski; romantičen
  • romanhaft kot v romanu; romanesken
  • romaniste [rɔmanist] masculin romanist: strokovnjak v rimskem pravu; religion privrženec papeža, rimskega obreda

    congrès masculin de romanistes kongres romanistov
  • romanticize [rəmǽntisaiz] neprehodni glagol & prehodni glagol
    pisati v romantičnem slogu; napraviti romantično

    to romanticize life in the country romantično opisovati (predstavljati) življenje na deželi
  • romántico romantičen; kot v romanu, pustolovski; fantastičen; pretiran

    romántico m romantik; sanjač, fantast
  • ronda ženski spol (nočni) obhod, obhodna nočna straža; petje v krogu (eden za drugim); (nočna) podoknica; prijateljska pogostitev

    andar de ronda peti v krogu; iti na ljubezenske pustolovščine
    rondas de guitarras glasba s kitarami (pri podoknici)
    hacer la ronda spremljati; dvoriti