Franja

obstoj [ò] moški spol (-a …)

1. filozofija die Existenz, das Dasein
pravni obstoj rechtliche Existenz
filozofija obstoj po samem sebi die Subsistenz

2. (obstajanje) das Vorkommen, das Vorhandensein, das Bestehen; razlogov: das Vorliegen
nadaljni obstoj der Fortbestand, das Weiterbestehen, das Fortbestehen

3. (preživetje) das Dasein, das Überleben
|
nevaren za obstoj existenzbedrohend
upravičen do obstoja existenzberechtigt, daseinsberechtigt
imeti pravico do obstoja daseinsberechtigt sein
način obstoja die Daseinsweise
pravica do obstoja die Existenzberechtigung, Daseinsberechtigung
vprašanje obstoja die Existenzfrage

ob-stringō -ere -strinxī -strictum (ob in stringere)

1. zadrgniti (zadrgovati), zategniti (zategovati), zatez(ov)ati, zavez(ov)ati, zvez(ov)ati, privez(ov)ati, (z)vezati: Col., Amm. idr., collum meum laqueo Pl., collum homini Pl., follem ob gulam Pl., Amphitruonem collo hic obstricto traham Pl. popadel (zgrabil) sem ga za grlo, o. tauros aratro Val. Fl. vpreči, obstrictis aliis (sc. ventis) H. zapreti, zaprte držati (gre za zavezani meh, v katerem ima Eol zaprte vetrove). Klas. le

2. metaf.
a) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: L., Sen. ph., Suet. idr., o. aliquem legibus, foedere, officiis Ci., beneficii vinclis ali beneficio obstrictus Ci., beneficiis obstrictus C., o. civitatem iureiurando C., sacramento Cu. ali conscientia idoneos T. pridobiti sposobne ljudi, s tem da jim razkriješ svoje naklepe, Piso alii (sc. mulieri) matrimonio se obstrinxit T. Pizon se je poročil z drugo, foedere inter se obstringi T., religione obstringi gentili (z ACI) T. po tujem običaju prisegati; abs.: iureiurando obstringere (z ACI) C., T. s prisego zagotoviti (zagotavljati); s stvarnim obj.: clementiam obstringere crebris orationibus T. zavezati se na milosrčnost, zagotavljati svojo milosrčnost, alicui fidem suam o. Plin. iun., alicui fidem suam o. in aliquā re Plin. da(ja)ti komu besedo (glede česa), ea condicione, ne cui meam fidem obstringam Plin. iun. da ne prisežem nikomur = da nikomur ničesar ne obljubim zatrdno, ut fides regis beneficio aliquo obstringeretur Iust. da se zaveže kralj na zvestobo s kako uslugo.
b) zaplesti (zapletati), zamota(va)ti: nos nefario scelere C., aliquem pecuniā et stupro in omne flagitium T., nullā mendacii religione obstrictus C. ne da bi se zapletel v zlobno laž, obstrinxisti religione populum Ci. zaplel si narod v pregreho zoper svete stvari, tanto scelere obstrictum esse Ci. kriv biti tolikega zlodejstva, o. amicos aere alieno Brutus in Ci. ep. zakopati v dolgove, nakopati dolgove, aere alieno obstricti L. epit. v dolgove zakopani, zadolženi; refl.: o. se periurio L., scelere, parricidio Ci. okrivíti (obdolžiti) se (česa) = med. α) z dat.: eidem sceleri obstrictus est Lact. β) z gen.: furti obstringitur Masurius Sabinus. ap. Gell. — Od tod iz adv. komp. pt. pf.: obstrictius bolj dolžno (zavezano, obvezano): Aug.

obtainable [əbtéinəbl] pridevnik (obtainably prislov)
dosegljiv, ki se da dobiti

ekonomija obtainable on order po naročilu

ob-tegō -ere -tēxī -tēctum (ob in tegere)

1. pokri(va)ti, zakri(va)ti, skri(va)ti: Col., Sil., Suet. idr., linguā bubulā obtegito Ca., o. vehiculum pellibus Cu., vestimentis porcellum Ph., domas arboribus obtecta V. skrita za drevjem; metaf. prikri(va)ti, zakri(va)ti, pritajiti (pritajevati): Sil., Aur., Suet., errata Pl. lepoti(či)ti, olepševati, scelera verbis T., divina humanaque T. prikrivati, skrivati, turpitudinem adulescentiae obscuritate o. Ci., veritas non obtecta praestigiis Amm.; adj. pt. pr.: sui obtegens T. vase zaprt (= redkobeseden).

2. braneč kriti, (u)braniti, (za)ščititi, (za)varovati: o. eam partem castrorum vineis C., armis militum obtectus C.; metaf.: meliorum precibus obtectus T. obvarovan (zaščiten) po priprošnjah boljših.

ob-tendō -ere -tendī -tentum (mlajša, v klas. lat. redka obl., prim. ostendo)

1. potegniti (potegovati, potezati) pred koga, držati pred koga, razpe(nja)ti pred kaj, narediti (delati) kaj pred čim: Suet., Val. Fl., Cl. idr., coria munientibus Cu., pro viro nebulam V. zagrniti moža v oblak, obtentā nocte V. pod plaščem noči, pod okriljem noči, v temni noči; occ. pass. (razprostrt) biti, stati, ležati pred čim, razprostirati se pred čim: Britannia Germaniae obtenditur T., huic (sc. Libano) … mons adversus Antilibanus obtenditur Plin.

2. metaf.
a) prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad kaj: curis obtendebat (= anteponebat) luxum T.
b) (po)iskati pretvezo za kaj, navesti (navajati) kaj kot pretvezo za kaj, izgovoriti (izgovarjati) se s čim: Gell., Lucan., excusante se Lepido, cum valetudinem corporis obtenderet T., o. preces matris T., rationem turpitudini Plin. iun.
c) kakor s kakim zastorom zagrniti (zagrinjati), zastreti (zastirati): nube diem T., lucem pulvere Sil., limina silvis Stat., paedore foedo obtentus (po nekaterih izdajah obtectus) comam Sen. tr. z lasmi, pokritimi z grdo umazanijo; pren.: quasi velis quibusdam obtenditur, unius cuiusque natura Ci. ep. je tako rekoč zagrnjena z zastiralom.

ob-terō -ere -trīvī -trītum (ob in terere)

1. (z)meti, (z)mleti, (s)treti, (z)mečkati, pohoditi, (s)teptati, razteptati, potepta(va)ti, (s)phati: Varr., Ph., Lucr., Lucan., Plin., Sen. rh., Suet. idr., auriga obteritur Ci., pedibus obtriti Cu., obtriti sunt plures quam necati L., obtritos intergnoscere Ci., pellem serpentis obtritam cum vino miscent Col.

2. metaf.
a) uničiti (uničevati), zatreti (zatirati), poraziti, razbi(ja)ti: Lucan., satis instructus ad obtergendum hostem Cu., alam prope universam obtriverat T.
b) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, izničiti (izničevati), podceniti (podcenjevati), (raz)žaliti, (o)sramotiti, spodkopa(va)ti: Lucr., Sen. tr., Philippi res (dejanja) obterere orsus Cu., Hannibalem extollit; populi Romani obterit maiestatem L., o. invidiā laudem virtutis N., obteritur laus imperatoria criminibus invidiae Ci.

3. (z)drgniti: dentes carbone Ap.

Opomba: Sinkop. cj. plpf.: obtrisset: L. — Nenavadni cj. pf. obterierit: Ap. (po nekaterih izdajah obtriverit.).

ob-tēstor -ārī -ātus sum (ob in testāri)

1. (za)rotiti, (milo, živo) prositi, slovesno (po)klicati koga, sklicevati se na koga: Pl., suos obtestari C., quem obtester? quem implorem? Ci., per omnes deos te obtestor C., Ci. na vse bogove, pri vseh bogovih. Z zahtevnimi stavki
a) brez posebne zveze: v imp.: Pac. fr., Vell., vos obtestor: pueros suscipite T.; v samem cj.: Pl., T., te et senatum obtestamur: consulatis civibus S.; imp. se dopolnjuje s cj.: oro et obtestor: in nostris castris tibi tabernaculum statue, nos corporis tuis custodes esse patiaris Cu.
b) z ut in ne: Pl., Ter., L., Plin. iun. idr., vos obtestor et obsecro, ut eos conservetis Ci., id sibi ne eripiatis, vosque obtestatur Ci., per hunc dextrum, per regni fidem moneo obtestorque te, uti … neu … S.; odvisnik je določen: illud (to) te obtestor, ne … V. Z notranjim obj.: multa (venomer, neprenehoma) Pomptinum obtestatus de salute sua S., eadem suum quisque contubernalem … erat obtestatus Auct. b. Alx.; abs.: pollicendo, minitando, obtestando alium alio modo excitare S.

2. occ.
a) za pričo (po)klicati: obtestans deûm hominumque fidem L., Cotyn sacra regni … obtestantem catenis onerat T.; z ACI: clare obtestatus deos neque legisse neque attigisse quicquam Suet.
b) slovesno se rotiti, slovesno se zaklinjati, slovesno prisegati, slovesno zatrjevati: Val. Max., Aur., aut militum se manibus aut suis moriturum obtestans T.

Opomba: Pt. pf. s pass. pomenom = zaroten, živo naprošen: ni obtestatus pepercisset Amm., obtestatā fide Ap. ali obtestato nomine salvatoris Aug. po zarotitvi zvestobe, imena.

obtoževáti (-újem) | obtožíti (-im) imperf., perf. accusare, querelare, imputare, incriminare, incolpare:
obtožiti po krivem, po pravici incolpare qcn. a torto, a ragione

ob-trūdō ali obs-trūdō (ops-trūdo) -ere -trūsī -trūsum (ob in trudere)

1. naprej pahniti (pehati), poriniti (porivati), potisniti (potiskati), zariniti (zarivati): titionem inguinibus Ap.; occ.
a) trčiti (trkati), zade(va)ti s čim ob kaj: arma armis, corpora corporibus Amm.
b) obrobiti (obrobljati): obstrusa carbasa pullo o. O. (Metam. 11, 44; po nekaterih izdajah obsūta).
c) hlastno požreti (požirati): obstrusero aliquid strenue Pl.
d) zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati), (za)mašiti, skri(va)ti, zakri(va)ti: fores Pl., os obtrudite, ne plura iactet improbus Prud., condita et obtrusa rimantur Sen. ph.

2. metaf. komu kaj vsiliti (vsiljevati): alicui virginem Ter.; od tod o. alicui palpum Pl. vsiljevati komu božanje = ljubkovaje ga ukaniti (ukanjati), (pre)varati.

obvez|en [é] (-na, -no) obligatorisch, obligat
biti obvezen Pflicht sein
Pflicht- (izvod das Pflichtexemplar, prispevek der Pflichtbeitrag, združenje z obveznim članstvom der Pflichtverband)
… je obvezen/obvezno es herrscht -zwang
(nošenje fraka Frackzwang, cepljenje Impfzwang, nošenje potnega lista [Paßzwang] Passzwang, pozdravljanje Grußzwang, zastopanje po odvetniku Rechtsanwaltszwang), -pflicht (pripenjanje varnostnega pasu Anschnallpflicht)

obvóz (promet) détour moški spol , déviation ženski spol

usmeriti promet po obvozu dévier la circulation

obvóz (promet) desviación f

usmeriti (promet) po obvozu desviar (el tráfico)

oc-cantō -āre (—) -ātus očar(ov)ati, začarati: mulier occantata Ap. (po drugih occentata), aliquem Paul.

occasion¹ [əkéižən] samostalnik
prilika, priložnost; razlog, povod, vzrok; naključje
pogovorno svečan dogodek
zastarelo potreba
množina posli, opravki

for the occasion za to priložnost
there is no occasion to be afraid ni povoda za strah
to celebrate the occasion proslavljati svečan dogodek
to be equal to the occasion biti čemu kos
to give occasion to s.th. dati povod za kaj
to go about one's occasions iti po opravkih
to improve the occasion izrabiti priložnost (zlasti za moralno pridigo)
to have occasion to imeti povod za kaj
on occasion tu in tam, včasih
on the occasion of ob (kongresu)
to rise to the occasion biti čemu kos, odločno nastopiti
to seize (ali take) the occasion; ali to take occasion by the forelock pograbiti priliko
to take occasion to do s.th. izrabiti priložnost
to be the occasion of s.th. biti povod za kaj

oc-centō -āre -āvī (ob in cantāre) „peti proti komu“, od tod

1. (za)peti komu, in sicer
a) v dobrem pomenu (za)peti komu podoknico: senem Pl.; abs.: quid si adeam ad fores atque occentem Pl.
b) v slabem pomenu (za)peti komu zabavljico (zabavljivko, zabavljivo pesem na cesti, pred vrati itd.): si quis occentavisset Tab. XII ap. Ci. et Aug.; z acc. kraja: ostium Pl., Pers. pred vrati.

2. pred hišo (za)peti pesem: hymenaeum Pl., funebria (o zloveščem ptiču) Amm.

3. začarati, očarati: mulier Ap., (po drugih occantata; prim. occantō).

ōcchio m (pl. -chi)

1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči

5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!

8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru

10. bot. popek, očesce

11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko

oc-cipiō -ere -cēpī (-coepī) -ceptum (ob in capere; nam. pf. occēpī ali occoepī klas. coepī)

1. trans. priče(nja)ti, zače(nja)ti, podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se česa: Pl., quaestum Ter., magistratum L., T. nastopiti; z inf.: regnare occepit L., socordius ire occepere S. fr., vexillum flagitare occipiunt T.; abs.: ita ut occepi Pl. kakor sem rekel, kakor rečeno (stalno reklo, s katerim govornik povzema prekinjeni govor); pass.: quod occeptum est Pl.; z inf.: fabula occepta est agi Ter.

2. intr. priče(nja)ti, zače(nja)ti se: dolores occipiunt Ter., hiems occipiebat T., a meridie nebula occepit L. se je dvignila (po drugih excepit), iuventas occipit pueris Lucr.

Opomba: Star. fut. II occepsō -is -it: Pl.

occorrēnza¹ f (morebitna) potreba:
all'occorrenza po potrebi

oc-culcō -āre -āvī -ātum (ob in culcāre) hoditi po čem, pohoditi, teptati, potepta(va)ti: bene occulcato Ca., palea occulcata pedibus Varr., occulcare signa ordinesque (o slonih) L.

occupātiō -ōnis, f (occupāre)

1. zasedba, zavzetje, osvojitev: fori Ci., sunt privata vetere occupatione Ci.

2. metaf.
a) kot ret. t.t. α) preskok (= occultatio ali praeteritio, gr. παράλειψις): Corn. (4. 27; po nekaterih rokopisih occultatio v enakem pomenu) β) ante occupatio (pisano tudi skupaj anteoccupatio) Ci. prestrega, prestrezanje, nasprotnikov ugovor.
b) opravljanje česa, ukvarjanje s čim, pečanje s čim, opravilo, opravek, delo: Suet. idr., occupationes infinitae, molestissimae Ci., otiosissimae Plin. iun., propter occupationes minus frui Attico N., desidiosa occupatio (oxymoron) Sen. ph. delovno brezdelje, alicuius occupationem (čas, ko je kdo zaposlen s čim) observare Ci.; z objektnim gen.: o. rei publicae C. državni opravki (posli), conviviorum Ci. ukvarjanje z gostijami, tantularum rerum C. ukvarjanje s tako neznatnimi stvarmi; occ.: publicae occupationes C. državne homatije (razprtije).