ávtostop auto-stop moški spol
potovati z avtostopom faire de l'auto-stop, familiarno faire du stop
Zadetki iskanja
- ávtostòp autostop m
potovati z avtostopom viajar por autostop - avtosugestíja autosuggestion ženski spol
z avtosugestijo par autosuggestion - avventare
A) v. tr. (pres. avvēnto)
1. zagnati, zalučati, vreči:
avventare una pietra vreči kamen
mi avventò un'occhiata furibonda pren. ošinil me je z besnim pogledom
2. ziniti, izreči tjavdan:
avventare giudizi senza fondamento tjavdan izrekati neosnovane sodbe, mnenja
B) ➞ avventarsi v. rifl. (pres. mi avvēnto) planiti, zagnati se:
il cane gli si avventò contro pes se je zagnal proti njemu, je planil nanj
avventarsi nella mischia planiti v metež - avvicinare
A) v. tr. (pres. avvicino)
1. približati, primakniti, pristaviti:
avvicinare la sedia al tavolo primakniti stol k mizi
avvicinare la tazza alle labbra pristaviti skodelico k ustom
2. ogovoriti koga, skleniti poznanstvo:
avvicinare una persona ogovoriti neko osebo, skleniti poznanstvo z nekom
B) ➞ avvicinarsi v. rifl. (pres. mi avvicino) približati se (tudi pren.):
la primavera s'avvicina bliža se pomlad
per carattere si avvicina al padre po značaju je podoben očetu - avviluppare v. tr. (pres. avviluppo)
1. zamotati; zmesti, zmešati (tudi pren.):
avviluppare una corda zamotati vrv
avviluppare qcn. con frasi ingannevoli koga zmesti z varljivimi frazami
2. zaviti, pokriti:
la madre avviluppò il bambino nello scialle mati je zavila otroka v plet - awe3 [ɔ:] prehodni glagol
zbuditi spoštovanje; oplašiti koga
to awe s.o. into silence z ustrahovanjem prisiliti koga k molku - awry1 [ərái] prislov
postrani, poševno, narobe
to look awry škiliti; po strani, z nezaupanjem gledati
to go awry zgrešiti pot; figurativno izjaloviti se - axōn -onis, m (gr. ἄξων)
1. os na sončni uri: Vitr.
2. vratilo v metalnici (balisti): Vitr. (z gr. acc. axona).
3. pl. axonēs v lesene vrtljive table vrezani Solonovi zakoni: Amm. - B, b, druga črka lat. abecede = gr. Β, β (βῆτα) in sl. B, b; na začetku besed se je ohranila, med vokali pa se je polagoma spremenila v ustniški sapnik in se v 3. st. po Kr. popolnoma strnila z v (kakor so tudi Grki nadomeščali lat. v s svojim β, npr.: Λείβιος Livius, Βεργίλιος Vergilius. Od tod soobl. Danubius — Danuvius, Suebi — Suevi idr. Kot kratica na napisih = Bonus, Bona, Bonum ali Bene, npr. B.D. = Bona Dea, pa tudi = bonum datum, B.L. = bona lex, B.O. = bono omine, bona omina, B. P. = bono publico, bona possessio, B. M. ali B. D. S. M. = bene (de se) merenti, B. V. V. = bene vale, vale!
- baba ženski spol sluz; sline; odpadek surove svile; domače zverina
caérsele a uno la baba z odprtimi usti stati; do ušes zaljubljen biti
echar babas sliniti se - babilonski stolp frazem
1. (o pestri mešanici nečesa) ▸ Bábel tornya
Menda je tujcev kar četrtina, pravi babilonski stolp govoric, navad, kultur. ▸ Majdnem negyedrészben külföldiek, valóságos Bábel tornya, szokások és kultúrák zűrzavara.
V znanstvenem babilonskem stolpu je zaposlenih več kot 1300 znanstvenikov iz številnih evropskih držav, z njimi pa sodeluje okoli 600 gostujočih znanstvenikov iz držav članic EU, držav kandidatk in drugih držav. ▸ A tudományok Bábel tornya több mint 1.300 tudóst foglalkoztat számos európai országból, mintegy 600 vendégkutatóval az EU tagállamaiból, a tagjelölt országokból és más államokból.
2. (kraj z veliko jeziki) ▸ Bábel tornya
Evropska unija že pri sedanjem članstvu poka od prevodov in prevajalcev. Jutri bo babilonski stolp še bolj natrpan. ▸ Az Európai Unióban már a jelenlegi tagság mellett is roskadoznak a falak a fordításoktól és a fordítóktól. Holnaptól Bábel tornya még zsúfoltabb lesz. - babines [babin] féminin, pluriel viseče ustnice (pri opici, kameli); familier ustnice
s'en donner par les babines (familier) jesti z velikim tekom, za dva
s'en lécher les babines (familier) prste si oblizovati (ob tem) - babulus -ī, m (prim. gr. βαμβαίνω bebljam, jecljam, βαμβαλίζω, βαμβακύζω [š]klepečem z zobmi, lat. bambaliō, balbus) blebetač; od tod (kot vzdevek roparja) menda = bahač, širokoustnež: Ap.
- baburrus 3 (sor. z gr. βαβύρτας neumen, βάρ-βαρος) neumen, nespameten: Isid.
- Babylōn -ōnis (-ōnos Cl.), acc. nav. -ōna, f (Βα-βυλών) Babilon, v svetem pismu Babel -ēlis, f Babel, glav. mesto babilonsko-asirskega kraljestva ob obeh bregovih Evfrata (zdaj razvaline pri kraju Karbala): Ci., N., O. idr. Od tod adj.
1. Babylōnius 3 babilonski: miles Pl., arx Cu., numeri H. astrološki izračuni kaldejskih vedežev = vedeževanje (prerokovanje) iz zvezd; od tod Babylonius Horops Pr. zvezdoznanec; subst. Babylōnius -iī, m Babilonec: Ci.; Babylōnia -ae, f
a) (sc. mulier) Babilonka: O.
b) (sc. terra) Babilonija, pokrajina ob dolnjem Evfratu in Tigridi, domovina kaldejskih ved astronomije in astrologije, v širšem pomenu celotno babilonsko-asirsko kraljestvo: Cu. idr.
c) (sc. urbs) mesto Babilon: L., Cu., Iust.
2. Babylōnicus (Babulōnicus) 3 babilonski (babulonski): Lucr., Plin., Eccl., peristromata Pl. umetelno tkane odeje ali preproge z vpletenimi podobami, pelles Icti. maročansko usnje; subst. Babylōnicum -ī, n babilonska odeja ali preproga: Lucr., Syrus ap. Petr., Ulp. (Dig.).
3. Babylōniēnsis -e babilonski, iz Babilona: miles Pl. - bac [bak] masculin korito, kad; brod
bac à traille brod na kabel
passeur masculin du bac brodnik
passer quelqu'un en bac prepeljati koga z brodom čez reko - bācālia -ae, f, sc. laurus (baca) jagodnata lovorika, zvrst lovorike z največ jagodami: Plin.
- bācātus 3 (bāca) bisernat: monile V., Sil., Lamp. ovratnik z nanizanimi biseri.
- baccar -aris, n (gr. βάκκαρις) bakar, rastl. z dišečo koreniko, iz katere so izdelovali neko olje, menda špajka: V., Plin., Cu., Sen. tr.; kot pomagalo zoper uroke: baccare frontem cingite, ne vati noceat mala lingua V. — Soobl. baccaris -is, f: Plin.