Franja

ritirare

A) v. tr. (pres. ritiro)

1. ponovno potegniti, potezati; ponatisniti

2. potegniti nazaj; umakniti, umikati

3. dvigniti, dvigovati (denar, dokument)

4. ekst. preklicati; odpovedati se:
ritirare un decreto preklicati odlok
ritirare la candidatura odpovedati se kandidaturi

B) ➞ ritirarsi v. rifl. (pres. mi ritiro)

1. umakniti, umikati se: pren. umakniti se v svojo lupino, zapreti se vase

2. odstopiti, umakniti se (iz dejavnosti, s funkcije); prenehati (s, z):
ritirarsi dal commercio prenehati trgovsko dejavnost

3. stisniti, skrčiti se

4. odteči, odtekati; umakniti, umikati se

ritrasformare

A) v. tr. (pres. ritrasfōrmo) ponovno spremeniti, spreminjati; preoblikovati

B) ➞ ritrasformarsi v. rifl. (pres. ritrasfōrmo) spremeniti, spreminjati se v prvotno obliko

rītus -ūs, m (ali iz a) indoev. kor. *rei- šteti, računati (razširjen iz *ar- zlagati, sestavljati), skr. r̥táḥ- primeren, pravi, r̥tam svet (od bogov določen) običaj, božji ukaz, r̥tḗna = rīte, r̥túḥ- določen čas, gr. ἀριϑμός število, νήριτος neštet, ἐπάριτοι izbran(c)i, stvnem. rīman šteti, rīm vrsta, število = nem. Riem, lat. rīte; ali pa iz b) indoev. kor. *rei- teči, prim. skr. rītí-ḥ tek, tok, črta, tek stvari, način, lat. rīvus potok)

1. tradicionalen (ustaljen, uveljavljen) bogoslužen (bogočasten) način, verski običaj (obred), svet običaj (obred), ceremónija, ceremoniál, rítus: ritus est mos comprobatus in administrandis sacrificiis Fest., Graeco ritu sacra, non Romano facere Ci. verski zakoni, verski zakonik, verski običaj(i), bogoslužni obred(i): Varr., L., T., Suet. idr., Graeco simul barbaroque ritu sacra facta sunt Cu., ritus sacrorum V., magicus ritus O., nulli simulacrorum ritui deditus Aug. nikakršen malikovalec.

2. metaf. šega, običaj, navada, način, okus, moda: Pl., H., Plin., Suet. idr., ritusque referre Cyclopum O. posnemati, moribus ritibusque efferatioribus quam ulli barbari vivunt L.; večinoma v abl. rītū po navadi, po običaju, v skladu z navado (običajem), kot, kakor, nalík; z gen.: L., Iust., O., Lucr. idr., latronum ritu Ci. po razbojniško, kakor (kot) razbojniki, ferarum ritu Cu., pecudum ritu Ci., fluminis ritu H.; redkeje z adj.: Teutonico ritu V., novo ritu H. po novem okusu; occ. kot jur. t.t. slovesni (po državljanskem (civilnem) pravu predpisan) način: nuptiarum Dig.

Opomba: Star. gen. rituis: Varr. ap. Non.

riunito

A) agg. združen; pridružen:
ospedali riuniti združene bolnišnice

B) m med. oprema v zobozdravniški ordinaciji

rival² [ráivl] prehodni glagol
tekmovati, kosati se, rivalizirati, biti tekmec, skušati prekositi (koga); konkurirati; biti enak

he was rival(l)ed by nobody nihče mu ni bil kos, mu ni bil enak
water rivals steam as a source of energy voda konkurira pari kot vir energije
neprehodni glagol
(redko) tekmovati, biti v rivaliteti, rivalizirati (with z)

rīvālis -e (rīvus) potočen, prekopen, kanalski, kanalen: allecula Col.; od tod subst. rīvālis -is, m soupravičenec (sòdéležnik) do potočnice ali vode prekopnice (kanalnice) na polju, sopotočnik, soprekopnik (sokanalnik): Gell., Paul., rivales sunt, qui per eundem rivum aquam ducunt Ulp. (Dig.).

2. metaf. sòdéležnik v ljubezni = soljubimec, soljubovnik, tekmec v ljubezni, rivál: Suet. idr., eadem est amica ambobus: rivales sumus Pl., rivalis alicuius Ter., rivales socii puellarum Cat., effuge rivalem O.; o živalih: Col.; preg.: sine rivali amare H. ljubiti brez tekmeca = ljubiti kaj nevrednega, tako da se človeku ni treba bati tekmeca, se ipse amans sine rivali Ci. ep. ne da bi mu kdo to zavidal.

rivalisierend Gruppen: v nenehni medsebojni tekmi

rīvālitās -ātis, f (rīvālis) soljubimkanje, tekmovanje v ljubezni, ljubosumnost, rivalitéta, riválstvo: obtrectare vero alteri aut illa vitiosa aemulatione, quae rivalitati similis est, aemulari quid habet utilitatis, cum … Ci., cuius (sc. Fortunae) instinctu domum iuvenis protinus se direxit saeva Rivalitas Ap.

rivendere v. tr. (pres. rivendo)

1. ponovno prodajati

2. pren. prekašati v

river novel [rívənɔvl] samostalnik
roman v več zvezkih, ki opisuje zgodovino ene družine itd.; ciklus romanov, ki obravnavajo življenje ene družine skozi nekaj generacij

rivet [rívit]

1. samostalnik
tehnično zakovica, zakovnik
množina, sleng denar

rivet gun tehnično pnevmatično kladivce (za zakovanje)

2. prehodni glagol
zakovati, pritrditi z zakovicami; pričvrstiti (to na, za)
utrditi, zapečatiti (prijateljstvo); zasaditi (in v)
upreti oči v, zagledati se v; pritegniti pozornost, prikovati (pogled) (on na, v)
držati v napeti pozornosti

to rivet eyes, to rivet one's gaze on zapičiti pogled v
to rivet on to the ground (koga) v zemljo pribiti (ukopati), ne mu dati, da se premakne
to stand riveted to the spot stati kot ukopan

rīvīnus -ī, m (rīvālis) sòdéležnik v ljubezni = soljubimec, soljubovnik, tekmec v ljubezni, rivál: Argumentum ad Pl. (Asinaria 6).

rivoluzionare v. tr. (pres. rivoluziono)

1. revolucionirati, izzvati prevrat

2. pren. v temelju spremeniti, spreminjati

rīxor -ārī -ātus sum (rīxa) prepirati se, kregati se, pričkati se, ravsati se, svaditi (svajevati) se, biti si v laseh s kom: Lucr., Q. idr., non pugnat, sed rixatur (sc. orator) T. (Dial.), rixari de lanā caprinā H., rixari cum aliquo de amicula Ci.; metaf.: rixari cum fortunā (sc. suā) Sen. rh., Ps.-Q., cum ore Q., cum theatro Mart., dum inter se non rixentur cupiditas et timor Sen. ph., rami inter se rixantes Plin. zrasle, medsebojno prepletene, herbae rixantur Varr. se upirajo.

rizocarpico agg. (m pl. -ci) bot. s plodom v korenu

roan¹ [róun]

1. pridevnik
rdečkastosiv, rdečkast

roan horse konj serec

2. samostalnik
žival, ki ima v osnovni barvi dlake gosto liso druge barve; konj, krava take barve

robed [róubd] pridevnik
oblečen v svečano (v službeno) obleko

robìjati -ām sedeti v težki ječi, robijati

rocaille tujka franc. f invar. umet. rocaille, motiv v obliki školjke

rocher¹ [rɔše] masculin pečina, strma skala; kolač v obliki skale

le rocher de Gibraltar Gibraltarska pečina
faire du rocher (sport) plezati po skalah
faire fendre les rochers (figuré) omehčati kamenje