Franja

rivendere v. tr. (pres. rivendo)

1. ponovno prodajati

2. pren. prekašati v

river novel [rívənɔvl] samostalnik
roman v več zvezkih, ki opisuje zgodovino ene družine itd.; ciklus romanov, ki obravnavajo življenje ene družine skozi nekaj generacij

rivet [rívit]

1. samostalnik
tehnično zakovica, zakovnik
množina, sleng denar

rivet gun tehnično pnevmatično kladivce (za zakovanje)

2. prehodni glagol
zakovati, pritrditi z zakovicami; pričvrstiti (to na, za)
utrditi, zapečatiti (prijateljstvo); zasaditi (in v)
upreti oči v, zagledati se v; pritegniti pozornost, prikovati (pogled) (on na, v)
držati v napeti pozornosti

to rivet eyes, to rivet one's gaze on zapičiti pogled v
to rivet on to the ground (koga) v zemljo pribiti (ukopati), ne mu dati, da se premakne
to stand riveted to the spot stati kot ukopan

rīvīnus -ī, m (rīvālis) sòdéležnik v ljubezni = soljubimec, soljubovnik, tekmec v ljubezni, rivál: Argumentum ad Pl. (Asinaria 6).

rivoluzionare v. tr. (pres. rivoluziono)

1. revolucionirati, izzvati prevrat

2. pren. v temelju spremeniti, spreminjati

rīxor -ārī -ātus sum (rīxa) prepirati se, kregati se, pričkati se, ravsati se, svaditi (svajevati) se, biti si v laseh s kom: Lucr., Q. idr., non pugnat, sed rixatur (sc. orator) T. (Dial.), rixari de lanā caprinā H., rixari cum aliquo de amicula Ci.; metaf.: rixari cum fortunā (sc. suā) Sen. rh., Ps.-Q., cum ore Q., cum theatro Mart., dum inter se non rixentur cupiditas et timor Sen. ph., rami inter se rixantes Plin. zrasle, medsebojno prepletene, herbae rixantur Varr. se upirajo.

rizocarpico agg. (m pl. -ci) bot. s plodom v korenu

roan¹ [róun]

1. pridevnik
rdečkastosiv, rdečkast

roan horse konj serec

2. samostalnik
žival, ki ima v osnovni barvi dlake gosto liso druge barve; konj, krava take barve

robed [róubd] pridevnik
oblečen v svečano (v službeno) obleko

robìjati -ām sedeti v težki ječi, robijati

rocaille tujka franc. f invar. umet. rocaille, motiv v obliki školjke

rocher¹ [rɔše] masculin pečina, strma skala; kolač v obliki skale

le rocher de Gibraltar Gibraltarska pečina
faire du rocher (sport) plezati po skalah
faire fendre les rochers (figuré) omehčati kamenje

rocking-stone [rɔ́kiŋstoun] samostalnik
kamen ali skala v labilnem ravnotežju

rock-work [rɔ́kwə:k] samostalnik
skalnata stena ali gmota; skalnjak, alpski vrt, alpinet, umetno skalovje
arhaično zgradba iz neoklesanega kamna; veščina v plezanju po skalah (stenah), skalaštvo

rodal moški spol jasa v gozdu

rodillazo moški spol sunek v koleno; bikoborčeva parada s kolenom

rod-iron [rɔ́daiən] samostalnik
železo v palicah

rōdō -ere, rōsī, rōsum (gl. rādō)

1. (o)glodati, (ob)glodati, (z)glodati, (z)gristi, (o)gristi, objesti (objedati), izjesti (izjedati): Ph., Plin., Stat., Sen. ph. idr., rodunt saxa capellae O., clipeos rodere Ci., dente livido Canidia rodens pollicem H., vitem O., ungues H., urbana diaria rodere H. jesti vsakdanji pičli obrok; pren.: murmura secum rodere Pers. zobe stiskajoč vase (pri sebi, sam zase) mrmrati; metaf.: ferrum robigine roditur O. rja razje(da) železo, tophus calce roditur Plin., ripam rodere Lucr. odnesti (odnašati), spodkopa(va)ti, acrior cura rodebat intima mea Aug. je glodala.

2. metaf. ponižati (poniževati), v nič dati (dajáti, dévati), napasti (napadati), obrekovati, klevetati, obregniti (obregovati) se: Mart., absentem amicum H.; abs.: in conviviis rodunt Ci.

rođáčiti se ròđačīm se stopati s kom v sorodstvo

róga ž
1. rogata domača žival
2. oglavnica, kapuca
3. trikotna lesena priprava, ki se natakne živali na vrat, da se ne more splaziti skozi vrzeli v plotu
4. hudobna bajeslovna ženska: baba Roga