Franja

Zadetki iskanja

  • kot konj.

    I. (v stavku)

    1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
    prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
    (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
    njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
    odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
    to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

    3. (za izražanje podobnosti) come, da:
    bel kot sneg bianco come la neve
    vede se kot gospodar si comporta da padrone
    dela kot črna živina lavora come un negro

    4. (za izražanje približne podobnosti) come:
    sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
    počuti se kot prerojen si sente come rinato

    5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
    z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
    kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

    6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

    7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
    to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
    kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

    II.

    1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
    a) come:
    obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
    b) di quanto, di quel che; come:
    pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
    ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
    c) kot da come se, come:
    vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
    č) kot če se non:
    odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
    d) kot (... tako) come (... così):
    kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
    delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

    2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
    glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
    poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
    to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
    ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
  • Man, das, Philosophie Se
  • michich; mene, me; reflexiv: sebe, se
  • myself [maisélf] zaimek
    jaz sam; se, si, me, mi

    I'm not myself today danes se ne počutim posebno dobro
  • naj2 konj.

    1. (uvaja predmetni ali prilastkov odvisnik, ki izraža željo) che, di, ○:
    pusti ga, naj vpije lascialo gridare
    dal mu je znamenje, naj ga počaka gli fece segno di aspettare

    2. (v namernih odvisnikih) perché:
    skrij denar, naj ga nihče ne vidi nascondi i soldi perché non li veda nessuno

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    stori svojo dolžnost, pa naj se svet podre fa il tuo dovere, anche se crolla (dovesse crollare) il mondo
    naj bo tako ali drugače, naprej moramo sia così o no, dobbiamo andare avanti
    kupil ga bom, naj stane, kar hoče lo comprerò, costi quel che costi

    4. (v pogojnih odvisnikih) se:
    naj te kdo sliši, pa bo zamera se ti sente qualcuno, si offenderà
  • odselíti se (v tujino) émigrer, s'expatrier ; (iz stanovanja) déménager ; (ptice) émigrer, partir
  • ogíbati se (koga, česa, komu, čemu) éviter quelqu'un, quelque chose; se garder de quelque chose; dévier (de), s'écarter (de) ; figurativno se soustraire (à), éviter, éluder, fuir, échapper à quelque chose

    ogibati se vprašanja éluder une question
    ogibati se nevarnosri éviter un danger (ali un péril)
    ogibati se koga éviter de rencontrer quelqu'un, éviter la rencontre avec quelqu'un
    ogibati se boja éviter la lutte, refuser le combat
    ogibati se dolžnosti, obveznostim se soustraire aux obligations (ali aux devoirs)
    ogibati se dolgovom, odgovorom éviter de payer ses dettes, de répondre
    ogibati se težave, zapreke tourner (ali éluder) la difficulté, l'obstacle
    ogibati se udarcem se soustraire aux coups
  • oglášati se

    vest se mu oglaša il est pris de remords
  • oklasíti se (žita) se former en épi, épier
  • olevíti se zoologija (kača) muer, faire peau neuve, se dépouiller
  • oneself [wʌnsélf] zaimek
    sam sebe, sebi, se

    to be oneself again zopet se dobro počutiti
    to be oneself biti naraven, vesti se prirodno
    to come to oneself priti k sebi
    of oneself sam od sebe
  • ourselves [auəsélvz] zaimek
    mi sami, nas same, se, si

    by ourselves sami (brez pomoči)
    of ourselves sami od sebe, prostovoljno
  • penetrō -āre -āvī -ātum (penitus; prim. intrāre: intus)

    I. intr. prodreti (prodirati), (pri)dreviti, (pri)drveti, priti (prihajati), dospe(va)ti kam: Pl., Cu., Vitr. idr., per angustias Ci., ad urbem O., in templa Ci., intra vallum L., iaculum laevam penetravit in aurem O., caelum usque penetravit Ci., Ditem patrem ferunt penetrasse sub terram Ci.; metaf.: nulla res magis penetrat in animos Ci., quo non ars penetrat? O., cupere debemus, quo manuum nostrarum tela pervenerint, eodem gloriam famamque penetrare Ci., una vox eius usque ad contumeliam senatūs penetraverat T. je zašel, se je povzpel do …

    II. trans.

    1. da(ja)ti, de(va)ti, postaviti (postavljati), vriniti (vrivati) v kaj: pedem intra aedes Pl., penetrare se iti, napotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, upotiti se, spustiti (spuščati) se, vriniti, (vrivati) se, prodreti (prodirati), vdreti (vdirati): Ap. idr., se foras, se ex aedibus, se in fugam Pl., se ad plures Pl. = umreti, se in specum Gell., intra pectus se penetravit potio Pl.; med.: quae penetrata (po prodoru) queunt sensum progignere acerbum Lucr.

    2. predreti (predirati), prodreti (prodirati), prehoditi (prehajati), obhoditi (obhajati), prepotovati: Plin., Vell., Val. Fl. idr., loricam corpusque fervens arenā penetraverat Cu., p. Lacedaemona, limina regna V., sinus Illyricos V., Iust.; pass.: iter Lucullo penetratum T., ut penitus nequeat penetrari Lucr., penetratae cum victoriā Media, Albania, Iberia Vell.

    3. metaf. obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, prešiniti (prešinjati), seči (segati) v srce: nihil Tiberium magis penetravit, quam … T. ni bolj zbodlo, id Tiberii animum altius penetravit T., penetrabat eos (z ACI) Lucr. misel jim je prevzemala (napolnjevala) glavo.
  • pròmisliti -īm
    I. premisliti, preudariti, pomisliti: ostavila ga je da malo promisli
    II. promisliti se premisliti si, se: promisliti se u sebi; ima se kad da se promisli
  • promíšljati pròmīšljām
    I. premišljati, preudarjati, pomišljati: i poče promišljati da to tako ne može biti: o tome se još promišlja
    II. promišljati se premišljati si, se
  • protézati pròtēžēm
    I.
    1. raztezati, raztegovati, širiti: protezati platno, pravilo
    2. pretegovati: protezati udove, ruke
    II. protezati se
    1. raztezati, se, raztegovati se, širiti se: Bosanska krajina proteže se uz desnu obalu Save
    2. pretegovati se, lecati se
  • sesíriti se (mleko) se cailler, se coaguler (tudi kri)
  • shape2 [šéip] prehodni glagol
    (iz)oblikovati, dati obliko; formulirati; napraviti, ustvariti, tvoriti; zamisliti, izmisliti, zasnovati, načrtovati; prilagoditi; predstaviti; usmeriti
    neprehodni glagol
    dobiti (imeti) obliko; (izoblikovati) se

    shaped like a cask sodaste oblike
    heart-shaped srčaste oblike, srčast
    to shape a figure out of clay izoblikovati figuro iz gline
    to shape one's course navtika dati ladji smer (for, to k, proti)
    to shape a southern course kreniti, zapluti proti jugu
    to shape a statement formulirati izjavo
    to shape well obetati lep razvoj
    he shapes well (on) mnogo obeta
  • si1 pron. se, si (sebe, sebi)

    1. (s povratnimi glagoli)
    si rade ogni giorno brije se vsak dan
    si stupisce di tutto vsemu se čudi

    2. (s povratnimi glagoli s predmetom v 3. sklonu)
    in poco tempo si è fatto un nome v kratkem času si je ustvaril ime

    3. (v brezosebni rabi)
    non si vive di solo pane ne živiš, človek ne živi samo od kruha

    4. (v pasivni rabi)
    non si fa credito ne dajemo na kredit
    affittasi (v oglasih) oddaja se, oddajamo
  • sebe, se

    alabarse a sí mismo samega sebe hvaliti
    dominio de sí mismo obvladanje samega sebe
    delante sí pred seboj
    dijo para sí je rekel pri sebi
    por sí sam, sam zase
    mirar por sí nase misliti, na svojo korist gledati