Franja

Zadetki iskanja

  • vellō -ere, vellī (vulsī, volsī) volsum, mlajše vulsum (iz *u̯elsō, indoev. kor. *u̯el- lomiti, trgati; prim. lat. vulnus (volnus), vultur (voltur), vellus, lāna [iz *u̯elna, *u̯lnā] (iz razširjenega kor. morda tudi lacer, lupus, vulpēs, sulcus) gr. ἑλεῖν prijeti, zgrabiti, vzeti, ἕλωρ, ἑλώριον [iz Ƒέλωρ] rop, plen, ἁλίσκομαι, tes. Ƒαλλίσκε-ται biti ujet, εἵλωτες, εἱλῶται heloti (lakonsko *ἥλωτες iz *-Ƒέλ-ω-τες), got. wilwan ropati)

    1. (z)mikati, (po)puliti, „(po)pukati“, (o)skubiti, (o)skubsti (starejše priže(ma)ti), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, „cukniti“ „(cukati)“, „pocukniti“ „(pocukati)“ koga za kaj: linum Plin., cutem Cels., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., latus digitis O., vellere (za togo) coepi et pressare manu lentissima bracchia H., aurem H., Amm. (da bi koga na kaj opomnil ali opozoril); pren.: cum canerem reges … , Cynthius aurem vellit et admonuit V.; metaf. mučiti: mea secreto vellentur pectora morsu Stat. mučiti, trpinčiti.

    2. occ. „pipati“ („izpipati“, „spipati“, „popipati“), „pukati“ („izpukati“, „popukati“), puliti (spuliti, izpuliti, populiti), (o)skubsti, (iz)ruti, (iz)ruvati, izdreti (izdirati): Q., Aug. idr., pilos caudae equinae H., comam Mart., capillos a stirpe Pr., ille genae florem primaevo corpore vulsit Lucan., plumam Col., vulsae plumae V., lanam Varr., unguibus et dentibus herbas O., siccas de caespite herbas Lucan., solo arborem V., vulsae radices V., spinas Ci., poma Tib. (u)trgati, oves Varr., Plin. ovcam (iz)puliti volno, pullos anserum Col., anseres Plin.; med. velli (o človeku) dati se opuliti, dati si (iz)puliti lase (kocinice), da bi bil golobrad ali da bi imel pobrita spolovila: Suet.

    3. metaf. izdreti (izdirati): postes a cardine V., hastam de caespite V., sagittam oculo pendente Lucan., cuneum Col., vallum L. ali munimenta L. količje na okopu (na utrdbah) izdirati = podreti (podirati) utrdbe, okop, razdreti (razdirati) nasip, signa L., V. iz zemlje izdirati (da bi odrinil), dvigniti (dvigati) se z vojaškimi znamenji (zastavami); metaf. (o čebelah): castris vellere signa V. odriniti na boj. Od tod adj. pt. pf. volsus (vulsus) 3

    1. z izpuljeno brado, opuljen, oskuben, „ocufan“ = golobrad, gladek (gladak), gizdalinski (gizdalini so si dajali puliti brado), mehkužen: Fl., Q. idr., nepos Pr., iuvenis volsus et nitidus Hier.; metaf.: mens est volsa tibi Mart. slab, top.

    2. podvržen trzajem, podvržen krčem, krčast, krčen, spastičen: Plin., Veg., Prud., Prisc.
  • velouté, e [vəlute] adjectif baržunast, žametast; mehek; masculin žametnost, mehkost; mastna, oljasta juha

    vin masculin velouté mehko, a težko vino
    peau féminin veloutée mehka, gladka koža
  • velu, e [vəlü] adjectif kosmat; (blago) kocast

    velu comme un singe kosmat kot opica (medved)
    fourrure velue dolgodlako krzno
  • vèn adv.

    1. fuori:
    hoditi ven in noter andare dentro e fuori
    vsi ven! tutti fuori!
    trebuh noter, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!

    2. fuori (di casa, all'estero):
    pog. iti na prakso ven andare a fare il tirocinio fuori, all'estero
    biti iz česa ven essersi liberato di qcs.
    pog. to mi že pri ušesih ven gleda ne ho le tasche piene, ne ho fin sopra i capelli
    igre iti ven z adutom giocare l'atout
    pren. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven gli entra da un orecchio, esce dall'altro
    pog. priti ven (odredba) essere emanato (decreto, ordinanza)
    pog. priti ven (iz vaje) essere fuori esercizio
    pog. priti ven essere dimesso (dall'ospedale, dalla prigione)
    ne videti se ven iz dela essere oberato di lavoro
    ven z besedo! su, parla! sputa fuori il tuo veleno!
    na ven biti pohleven kot ovčka all'apparenza essere docili come agnelli
  • vena f

    1. anat. žila, vena:
    vena cefalica, femorale, renale glavna, stegnenična, ledvična žila
    non avere sangue nelle vene pren. biti brez volje, energije
    non avere più sangue nelle vene pren. biti na smrt prestrašen, vznemirjen
    si sentì ribollire il sangue nelle vene pren. kri mu je zavrela

    2. ekst. (venatura) žila (v lesu, kamnu)

    3. pren. sled, pridih

    4. geol. žila; rudišče:
    vena d'acqua vodna žila
    vena argentifera, aurifera, di piombo, di zolfo srebrova, zlata, svinčeva, žveplova žila
    trovare una vena d'oro pren. odkriti zlati rudnik

    5. pren. žila, žilica, dar:
    la sua vena si è ormai disseccata njegova (umetniška) žilica je usahnila

    6. pren. razpoloženje:
    essere in vena di biti razpoložen za

    7.
    sulla vena sladkast (vino)
  • véna anatomija vein

    vnetje ven(e) phlebitis
  • vénal, e, aux [venal, no] adjectif podkupljiv; prodajen

    âme féminin vénale et basse podla kramarska duša
    femme vénale prostitutka
    valeur féminin vénale prodajna vrednost
  • vèndar

    A) adv.

    1. veramente, cionondimeno:
    daleč od tega, da bi bili popolni, pa vendar senza pretendere di essere perfetti, cionondimeno

    2. (izraža nejevoljo, nestrpnost) suvvia, mai:
    odpri vendar suvvia, apri!
    kaj pa vendar počenjaš cosa mai stai combinando?
    pomoč prihaja. Vendar že stanno arrivando gli aiuti. Era ora!

    3. (poudarja samoumevnost povedanega) infin dei conti; poi; mica, affatto:
    to vendar ni nič težkega non è affatto difficile
    pa vendar ne, da se mu je kaj zgodilo non gli sarà mica successo qualcosa!

    B) konj. (v adverz. priredju) ma, eppure, tuttavia; anche se:
    težave niso velike, vendar obstajajo le difficoltà non sono insormontabili, ma ci sono
    vlaki prihajajo, vendar z zamudo i treni arrivano, ma in ritardo
  • venditore

    A) agg. (f -trice) prodajen

    B) m (f -trice) prodajalec, prodajalka, trgovec, trgovka:
    il venditore e il compratore prodajalec in kupec
    venditore ambulante krošnjar
    venditrice d'amore evfemistično prostitutka
    venditore di carne umana trgovec s sužnji
    venditore di fumo pren. širokoustnež, slepar
  • vendu, e [vɑ̃dü] adjectif prodan; figuré nepošten; masculin nepoštenjak, podkupljenec, prodana duša

    juge masculin vendu podkupljiv sodnik
  • venēnōsus 3 (venēnum) zelo strupen, močno strupen: herba, linguae Aug.; adv. -ē: Cass.
  • venire*

    A) v. tr. (pres. vēngo)

    1. priti, prihajati:
    venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
    venire accanto, vicino približati se
    venire di corsa priteči
    venire dentro vstopiti
    venire fuori iziti, biti objavljen
    venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)

    2. priti, prispeti:
    venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
    venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
    venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
    venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
    venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
    venire in fama zasloveti
    venire ai ferri corti skočiti si v lase
    venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
    venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
    venire a morte umreti
    venire a noia zdolgočasiti
    venire in odio zasovražiti
    venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
    venire al sangue krvavo se spopasti
    venire a sapere zvedeti kaj

    3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
    venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
    venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
    venire dal niente ekst. začeti iz niča

    4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
    venire al mondo roditi se
    venire su rasti, razvijati se

    5. iziti se; biti; stati:
    venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
    quanto viene? koliko stane?

    6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
    a venire prihodnji, bodoči
    di là da venire daljni
    appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
    il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
    la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec

    7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)

    8. pripadati, pritikati

    9.
    venire giù pasti, padati
    venire meno omedleti; odpovedati

    10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
    viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo

    11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
    viene lodata da tutti vsi jo hvalijo

    B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi

    C) m
    andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja
  • venté, e [vɑ̃te] adjectif izpostavljen vetru
  • venti

    A) agg. dvajset:
    oggi è il giorno venti danes smo dvajsetega
    una vacanza di venti giorni dvajsetdnevne počitnice
    avrà detto venti parole in tutto pren. komajda je spregovoril
    gliel'ho detto venti volte stokrat, ničkolikokrat sem mu povedal

    B) m f

    1.
    alle venti ob osmih, osmi uri (zvečer)
    nel venti dvajsetega leta

    2. lovstvo puška kalibra 20
  • venticinque agg.; m

    1. petindvajset:
    opera in venticinque volumi delo v petindvajsetih zvezkih
    venticinque lettori tistih nekaj bralcev
    oggi è il venticinque danes smo petindvajsetega
    nel '25 petindvajsetega leta

    2. pren. knjižno maloštevilni, redki
  • ventidue

    A) agg. dvaindvajset:
    ho ventidue anni star sem dvaindvajset let
    oggi è il giorno ventidue danes smo dvaindvajsetega

    B) m (f)
    le ventidue deseta ura (zvečer)
    oggi è il ventidue danes smo dvaindvajsetega
    nel '22 dvaindvajsetega leta
  • ventíl (-a) m valvola (tudi ekst., elektr.); pl. ventili valvolame;
    odviti, priviti ventil svitare, avvitare la valvola
    satira je družbeni ventil la satira è una valvola sociale; muz. (pri trobilih) valvola a pistone
    strojn. iglasti ventil valvola a spillo
    izpušni, sesalni ventil valvola di scarico, di aspirazione
    kotni ventil valvola ad angolo
    redukcijski ventil valvola di riduzione
    tlačni ventil valvola di mandata
    varnostni ventil valvola di sicurezza
    zaporni ventil valvola di chiusura, di arresto
  • ventilābrum -ī, n (ventilāre) velnica, lučalna lopata: Ambr., Prud., Isid. idr., ventilabrum, quod ventilatur in aere frumentum Varr., iis tritis oportet e terra subiectari vallis aut ventilabris, cum ventus spirat lenis Varr., paulatim ex eo ventilabris per longius spatium iactetur, quo pacto palea, quae levior est, citra decidet Col.
  • ventisēi agg.; m šestindvajset:
    oggi è il giorno ventisei danes smo šestindvajsetega
    nel '26 šestindvajsetega leta
  • ventitré

    A) agg. triindvajset:
    compiere ventitré anni dopolniti triindvajset let
    oggi è il giorno ventitré danes smo triindvajsetega

    B) m f
    le ventitré enajst zvečer
    nel '23 triindvajsetega leta
    portare il cappello sulle ventitré nositi klobuk po strani